Ekipa študentov Univerze v Ljubljani je na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) s področja sintezne biologije na univerzi MIT v ZDA osvojila prvo mesto v generalni razvrstitvi, so sporočili z ljubljanskega kemijskega inštituta. Kot so zapisali, je ob tem dosegla tudi prvo mesto in zlato medaljo na področju zdravja in medicine.

Datum objave: 10.11.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Študenti UL so na letošnjem tekmovanju iz sintezne biologije  včeraj, v nedeljo 9. novembra 2008 na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) na univerzi MIT v Cambridgu, ZDA osvojili prvo mesto v generalni razvrstitvi (Grand Prize), ob tem pa dosegli tudi prvo mesto na področju zdravja in medicine ter zlato medaljo. Sodelovalo je 84 ekip iz vsega sveta. V finale se je uvrstilo 6 ekip, poleg študentk in študentov Univerze v Ljubljani še Harvard, Caltech, UC Berkeley, Freiburg in tajvanska univerza NYMU.

Študentke in študentje – člani slovenske ekipe

Eva Čeh (BF-Biotehnologija, 3.letnik)
Vid Kočar (FKKT-Biokemija, 3.letnik)
Katja Kolar (FKKT-Biokemija, 4.letnik)
Ana Lasič (MF-medicina, 4.letnik)
Jan Lonzarić (FKKT-Biokemija, 4.letnik)
Jerneja Mori (BF-Mikrobiologija, 4.letnik)
Anže Smole (BF-Biotehnologija, 3.letnik)

Mentorji slovenske ekipe:

Roman Jerala
Simon Horvat
Alojz Ihan
Mojca Benčina
Karolina Ivičak
Nina Pirher
Monika Ciglič

ČESTITAMO!
Študenti UL, med katerimi so bili tudi trije naši študenti biokemije, so na letošnjem tekmovanju iz sintezne biologije  včeraj, v nedeljo 9. novembra 2008 na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) na univerzi MIT v Cambridgu, ZDA osvojili prvo mesto v generalni razvrstitvi (Grand Prize), ob tem pa dosegli tudi prvo mesto na področju zdravja in medicine ter zlato medaljo.

Sodelovalo je 84 ekip iz vsega sveta. V finale se je uvrstilo 6 ekip, poleg študentk in študentov Univerze v Ljubljani še Harvard, Caltech, UC Berkeley, Freiburg in tajvanska univerza NYMU.

ČESTITAMO!

Študentke in študentje – člani slovenske ekipe

Eva Čeh (BF-Biotehnologija, 3.letnik)
Vid Kočar (FKKT-Biokemija, 3.letnik)
Katja Kolar (FKKT-Biokemija, 4.letnik)
Ana Lasič (MF-medicina, 4.letnik)
Jan Lonzarić (FKKT-Biokemija, 4.letnik)
Jerneja Mori (BF-Mikrobiologija, 4.letnik)
Anže Smole (BF-Biotehnologija, 3.letnik)

Mentorji slovenske ekipe:

Roman Jerala
Simon Horvat
Alojz Ihan
Mojca Benčina
Karolina Ivičak
Nina Pirher
Monika Ciglič



Slovenska  ekipa – od leve: Simon, Eva, Jan, Ana, Jerneja, Nina, Vid, Moni, Katja, Karolina, Anže, Roman (manjka Mojca).

Ekipo je ponovno vodil prof. dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo iz Kemijskega inštituta,  ki je na UL FKKT v dopolnilnem delovnem razmerju in predava Bioinformatiko. Ena od delovnih mentoric, Karolina Ivičak, pa je diplomantka naše fakultete.

Večino dela so opravili na Kemijskem inštitutu, kot mentorja pa sta sodelovala še prof. Horvat z UL BF in prof. Ihan z UL MF.

Kaj so naredili, da so dosegli tak lep uspeh?

Ekipa je v laboratorijskem merilu razvila več načinov sprožanja imunskega odgovora proti bakteriji Helicobacter pylori, ki povzroča razjede na želodcu in dvanajstniku, to pa lahko pripelje do kroničnega vnetja in razvoja raka. Ker človeški imunski sistem bakterije  ne prepozna kot tujka, so protein flagelin, ki sestavlja bakterijski biček, spremenili na tak način, da so na njegov osrednji del dodali konce iz druge bakterije, ki pa so imunogeni. Razen tega so dobljeni konstrukt  podaljšali še s  peptidi, ki predstavljajo imunogene regije drugih proteinov H. pylori. Dobljeni rekombinantni protein so uporabili kot cepivo (poskusne miši so res proizvajale ustrezna protitelesa), hkrati pa so pripravili še več drugih konstruktov. Eden med njimi bi omogočal cepljenje z DNA (ni potrebna proizvodnja in čiščenje proteina, ki predstavlja antigen), pripravili pa so tudi nepatogene bakterije, ki so na svoji zunanji ovojnici imele izražen kompleksen antigen. Dodatna možnost za zdravljenje bi bila genetska sprememba celičnih receptorjev, ki bi se posledično obnašali kot da bi se nanj vezale bakterije H. pylori, to pa bi vodilo do sprožitve imunskega odgovora. S kombinacijo pristopov bi verjetno dosegli sinergistične učinke. Glede na to, da je z bakterijo H. pylori okužen vsak drugi Zemljan, pri mnogih pa posledično nastanejo želodčne razjede, bi predlagani novi načini zdravljenja gotovo lahko zanimali farmacevtska podjetja, ki bi se morda lotila razvoja zdravila.

Bolj obširno razlago si lahko preberete tukaj: igem-fkkt2008a.doc.

Več o tem lahko preberete na blogu doc. dr. Marka Dolinarja:
http://novebiologije.blogspot.com/2008/11/slovenija-zmagala-na-tekmovanju-iz.html
http://novebiologije.blogspot.com/2008/11/sintezna-imunologija-iz-ljubljane.html

in na domači strani Kemijskega inštituta, Ljubljana: http://www.ki.si

Projekt je v celoti predstavljen na wiki straneh tekmovanja na naslovu http://2008.igem.org/Team:Slovenia.