Datum objave: 03.03.2009
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Poleg Univerze v Ljubljani so k partnerstvu že pristopila podjetja Gorenje, Krka, Lek, Iskratel, BTC, Oria, Sava, Kolektor in Mercator, z nekaterimi drugim podjetji pa pogovori še potekajo.
Kot je poudarila rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič, je današnji podpis velik in pomemben dogodek, saj pomeni, da so se univerza in podjetja na gospodarsko krizo odzvali z jasno pripravljenostjo s skupnimi močmi Sloveniji pomagati, da z razvijanjem znanja izstopi iz krize kot zmagovalka.
Po besedah Kocijančičeve se na univerzi popolnoma zavedajo, da kabinetno znanje ni dovolj in da je za razvojni preboj nujno potrebno sodelovanje z gospodarstvom. Če je bilo doslej nekaj upravičenih očitkov, da te povezave niso dovolj učinkovite, pa je po njenem prepričanju trenutna kriza univerzo dokončno prisilila k polnemu razvoju sodelovanja s podjetji.
Univerza in podjetja že imajo številne izkušnje pri sodelovanju, sedaj pa želijo s konkretnim naborom zelo obetavnih projektov sodelovanja med univerzo in posameznimi podjetji dati jasen signal vsem, še posebej vladi, da imajo voljo, znanje in konkretne projekte za izhod iz krize, je dejala Kocijančičeva.
Namen podpisnikov torej ni tožiti o negativnih učinkih krize, ampak z optimizmom in zagonom prispevati k razvojnemu preboju Slovenije tudi v neugodnih gospodarskih razmerah. Je pa namen sporazumov tudi sprožiti močno ofenzivo pri vladi, da za obetavne projekte odpre pot k sredstvom iz slovenskega proračuna in strukturnih skladov EU ter olajša dostop do zasebnega kapitala, še posebej tveganega.
Kot piše v sporazumih, bo uresničevanje zastavljenih ciljev - nadgraditi obstoječi razvojni koncept Slovenije z uveljavljanjem visoke ravni znanja, razvojem inovativnih izdelkov in tehnologij, oblikovanjem modelov in podpornih mehanizmov za trženje znanja, šolanjem vrhunsko usposobljenih in inovativnih kadrov ter spodbujanjem podjetniških idej in novih podjetniških pobud, mogoče le s skupnim prizadevanjem partnerjev pri DZ in vladi doseči oblikovanje medsebojno usklajene in ustrezno finančno podprte razvojne politike.
Aljuš Pertinač z Univerze v Ljubljani je pojasnil, da partnerstvo ne sloni izključno na dejavnem sodelovanju države, je pa prav od tega odvisno, kako uspešno bo pri svojih zastavljenih ciljih. Po njegovih besedah je namreč ključno, da je dovolj ustreznih razpisov za pridobivanje sredstev iz nacionalnega in evropskega proračuna, vlada pa mora prav v teh kriznih trenutkih odigrati proaktivno vlogo.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je medtem povedal, da je znanja v Sloveniji dovolj, ga je pa potrebno bistveno bolje medsebojno povezati. S tem partnerstvom po njegovih besedah univerza in podjetja gradijo mostove med centri znanja v gospodarstvu in na univerzi, obenem pa velikost in raznolikost ljubljanske univerze omogoča prepotreben multidisciplinaren pristop.
Takšen pristop je po njegovem prepričanju tudi jasen prikaz tega, da je tudi v času krize treba gledati dolgoročno in slediti razvojnim ciljem.
Direktor Iskratela Andrej Polenec je zatrdil, da je za kranjsko podjetje ključno tudi v teh razmerah ohraniti vse razvojne procese ter doseči, da širok nabor projektov sodelovanja med družbo in univerzitetnimi raziskovalci čim prej doseže poslovne učinke.
Članica uprave novomeške Krke Zvezdana Bajc je medtem dejala, da je današnji dogodek le logično nadaljevanje in dodaten kamenček v mozaiku razvojnih prizadevanj Krke, ki so nujna za uspeh slovenskega farmacevta. Upa tudi, da bo partnerstvo dalo dodaten povezovalen moment slovenskemu gospodarstvu.
Kocijančičeva pa je spomnila tudi na številne uspešne primere sodelovanja med univerzo in gospodarstvom v okviru dveh univerzitetnih centrov odličnosti, ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, inovacijsko-razvojnega inštituta in drugih projektov.
Brane irok s fakultete za strojništvo je tako predstavil projekt razvoja novega keramičnega kondenzatorja za Gorenjeve sušilne stroje, ki nadomešča obstoječe kovinske. Skupaj z Gorenjem in naravoslovnotehniško fakulteto je fakulteta za strojništvo v ZDA dobila tudi nagrado za preboj pri zmanjševanju hrupa v sušilnih strojih.
Janez Bešter s fakultete za elektrotehniko pa je spregovoril o projektu tehnološkega design centra v okviru univerze. Po njegovih besedah gre za inovativno središče, ki bo povezalo študij s projekti iz gospodarstva. To je kvantni preskok v obliki v univerzitetnem izobraževalnem procesu, je dejal in dodal, da bo tako moč črpati iz ustvarjalnosti študentov.