Ljubljana, 16. aprila - Prihodki univerze še zdaleč ne bodo zadostovali za izpolnitev vseh načrtov, ki so si jih zadali z bolonjsko prenovo študija, je na seji odbora DZ za visoko šolstvo dejala rektorica Univerze v Ljubljani (UL) Andreja Kocijančič. Poudarila je mednarodno priznano kakovost UL in njeno vpetost v raziskovanje, tudi za potrebe gospodarstva.

Datum objave: 16.04.2009

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Seja odbora DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je tokrat namesto v DZ potekala kar na sedežu univerze, na njej pa so obravnavali predstavitev Univerze v Ljubljani ter seznanitev z njenim delom in razvojnimi načrti. Člani odbora so brez razprave soglasno sprejeli sklep, da so se seznanili z delom in načrti univerze.

Kocijančičeva je zavrnila, da univerzitetno znanje ne bi bilo povezano z gospodarstvom in njegovimi potrebami. Tako so ustanovili poseben kolegij gospodarstva, v katerem sedijo predstavniki največjih slovenskih gospodarskih družb. To sodelovanje "nam daje podatke, kje smo nezadostni", je pojasnila. Navedla je tudi univerzitetni inkubator in inovacijsko razvojni inštitut, ki delujeta znotraj UL. Poleg tega posamezne članice univerze neposredno sodelujejo s konkretnimi gospodarskimi subjekti, je dodala rektorica.

Spomnila je, da se UL nahaja med tremi odstotki najboljših univerz na svetu, in to ne le po Šanghajski lestvici. V skrbi za kakovost so tudi zaprosili evropsko združenje univerz za zunanjega evalvatorja, na osnovi njegovega poročila pa so na UL pripravili tudi akcijski plan, ki ga sedaj uresničujejo.

Kot je pojasnila rektorica, imajo na UL skoraj 3000 registriranih raziskovalcev, ki delujejo znotraj 284 raziskovalnih skupin. Ob tem se po njeno sicer postavlja vprašanje, ali naj združijo sile v manj številne, a bolj odmevne projekte.

Univerza prav tako sodeluje v 10 centrih odličnosti, v dveh celo kot nosilec. Prav tako so ustanovili patentno pisarno s ciljem, da povečajo število prijavljenih in izdanih patentov.

Na področju izobraževanja je UL po navedbah Kocijančičeve do konca leta 2008 uspela prenoviti 254 študijskih programov, pri čemer so se zavzeli za zmanjšanje števila doktorskih programov, ki bi bili čimbolj interdisciplinarni. Ti bi po oceni rektorice tako bili tudi kvalitetnejši, saj bi se usmerili v področja znanosti, kjer "lahko nekaj pomenimo".

"Boleča točka" glede števila študentov je po besedah Kocijančičeve sicer število absolventov, ki ne upada. Temu pa po njeno botruje zlasti socialni status, ki ga absolventski staž nudi mladim. Diplomanti UL sicer, tako Kocijančičeva, predstavljajo okrog 60 odstotkov vseh diplomantov v Sloveniji.

Med cilji UL je Kocijančičeva navedla skrajšanje trajanja študija tako na univerzitetni kot visokošolski ravni.

Rektorica je poudarila še okrepljeno sodelovanje in izmenjavo s tujimi profesorji in študenti. Slednjih je v tekočem študijskem letu na UL 900. Kot je ob tem opozorila Kocijančičeva, to terja od njih tudi poučevanje določenega števila predmetov v tujem jeziku.

UL / (STA)