Bralec, nekdanji prorektor UL, ni navdušen nad resolucijami, ki so kratkoročni politični dokumenti, redkokdaj usklajeni s partnerji in med političnimi opcijami.

Datum objave: 09.07.2007

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Za dolgoročno zasnovano resolucijo bi potrebovali "analizo in evalvacijo visokošolskega sistema tudi tujih strokovnjakov in njihova priporočila". Take analize so izdelali npr. za Irsko, Slovaško in Portugalsko. Analizirati bi morali dosežke in šibkosti prejšnjega nacionalnega programa visokega šolstva 2002-2005.  Namesto tega so "nekdanji in sedanji" ministri, v času povečanega vpisa,  podpirali ustanavljanje višjih in visokih šol, tudi zaradi reševanja brezposelnosti mladine, "brez ustreznih stavb in učiteljev, iz politehnike so naredili univerzo in iz univerze nameravajo narediti odlično politehniko", podpirali so nastajanje novih univerz, tudi iz inštitutov, "deli obstoječih univerz pa bodo postali kolidži".

Težko razume podatke iz IMD World Competetivness Yearbook, po katerih je med 60 državami Slovenija s 6,02% BDP za izobraževanje na petem mestu, hkrati pa na "59. mestu po ocenjenem univerzitetnem študiju" in zadnja po deležu inženirjev in prenosu znanja med visokošolskimi zavodi in gospodarstvom. Zaradi Lizbonske strategije in  sprejema v OECD bo treba analizirati tudi te podatke. "Težava je v tem, da vlada - naj bo leva ali desna - nima ali nemara noče imeti ustrezne neodvisne strokovne službe, ki bi posredovala in analizirala te zelo pomembne podatke". 

Nacionalni program visokega šolstva mora biti usklajen z nacionalnim programom  raziskovanja, sprejet v Državnem zboru in zanj v proračunu določena sredstva. "Kako se bo to dogajalo, pa bomo še videli". (B.M.)

Ob resoluciji nacionalnega programa visokega šolstva 2007-2010. Ivan Leban, Delo, ponedeljek, 9. julij 2007