Datum objave: 31.05.2010

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Skupinska razstava TRENTAPERTRENTA=NOVECENTO -- Step 4

Deželni dvorec
Kongresni trg 12, LJ
od 26.5. do 18.6.2010
Odprto od pon. do petka 8-19

Razstavljajo:

Roberto Angiolillo, Liliana Avvantaggiato, Rosella Barretta, Rossana Bertolozzi, Antonella Boscarini, Nello Bruno, Maria Cecilia Camozzi, Antonietta Campilongo, Adriana Cappelli, Cristina Castellani, Antonella Catini, Antonio Ceccarelli, Ciro Cianni, Nellě Cordioli, Anna Costantini, Francesco D'ermo, Paola de Santis, Alfredo Di Bacco, Massimiliano Doria , Lucia Ferrari, Daniela Foschi, Andrea Greco, Pier Maurizio Greco, Maria Adelaide Lamesa, Luigi Latino, Cinzia Mastropaolo, Mariella Miceli, Stefano Montagna, Sante Muro, Giovanni Novi, Simonetta Pizzarotti, Elettra Porfiri, Maria Teresa Protettě, Loredana Raciti, Eugenio Rattŕ, Luigina Rech, Patrizia Ricchiuti, Daniela Romano, Angela Scappaticci, Linda Schipani, Irene Taddei, Togaci
Gost: Alfredo Di Bacco - Qo'noS


TRIDESET KRAT TRIDESET = Devetsto - Korak 4 - Univerza v Ljubljani

Po Rimu, Hangzhou (Kitajska) in Berlinu, je čas za Ljubljano. Trideset krat Trideset = Devetsto je razstava kustosinje Antoinette Campilongo, s predstavitvijo Pier Maurizio Greca, bo potekala na sedež prestižne univerze v Sloveniji od 26. maja do 18. junija. Razstava, ki bo predstavljena četrtič, zajema izbor slik, kipov, fotografij in digitalne umetnosti. Vse so strogi kvadrat, glede na obseg 30 cm x 30, kar se zahteva tudi za tridimenzionalna dela. Tema razstave, ki je predlagala aritmetični produkt obeh strani izbrane oblike, je poklon dvajsetemu stoletju. Razmislek o stoletju, ki se je po zgodovinskem preobratu, v različnih kategorijah, radikalno prelomil jezikovne vzorce in tematske poti, razdalje je mogoče z gotovostjo spremeniti v etične teorije, oblike in obarvane misli ter komunikacije. Zlasti v zvezi z vizualno umetnostjo, neskončni stres vodi do vrtincev izražanja, za rekonstrukcijo poti. Vzemimo za primer, v ospredju, abstraktno, neformalno, Pop, konceptualne umetnosti, video art, performativna gibanja, grafiti, instalacije ali digitalna manipulacija. Malo ali nič je ostalo "neraziskano." Premiki, usposabljanja, delovne skupine so opravili kakršen koli "sistem", da dajejo ali ne dajejo občutek svojih del ali dogodkov. V tej razstavi se umetniki soočajo z neizmerno pokrajino. Na trideset krat trideset, majhna okna drug ob drugem, teorije pogleda na ocean.

Alfredo Di Bacco- Qo'noS / obsedenost poeta
Alfredo Di Bacco je odličen predstavnik t.i. "slikarstva kulture", katerega teorijo je razvil v zgodnjih osemdesetih letih Italo Mussa, ki pričakuje, da bo zgodovina slikarstva kot neizčrpen vir predlogov in opomnikov, in ki vidi izkušnje kot izvršilno vrednost, in ki ni nič manj pomembna kot intencionalnost misli. Njegove slike realizirajo neverjetno potovanje sodobne zavesti, da je uporaba mita, spomina, samoomemba zgodovine slikarstva, zlasti baročne in neoklasične, zgrajena kot plovilo, na katerega se nanaša njegova človečnost, ki kjer je ranjena njegova senzibilnost, vsiljevanje sistema, ki terja vedno naprej, tudi na stroške ustvarjanja umetnih jezikov. To pa je vloga, kjer oblika in barva  prevzameta pomen, ki jih spremlja, pogoj določenega ozračja, da se samo slika lahko pripravi brezčasno, kjer se odraža podoba lastnine takih, ki lahko počakajo in ne zamenja modernosti z 'reset-om' kulturne perspektive.
(Maria Cristina Ricciardi)
 
Umetnik ni nikoli kot Adam v raju, brez zgodovine in spomina. Želite ali ne želite, se mora soočiti s tradicijo, kolikor je bilo izdelano pred njim. Lahko jo uporablja kot idol kontroverznih bitij, kjer prevladujejo, kot pri mnogih umetnikih postmoderne, omejiti se na palčka na ramenih velikanov, ali poskusiti prevladati. Kjer jo uporabite kot sredstvo za prevlado  formalnih idej, s katerimi se sooči z realnostjo, ki obkroža posodo, ki se srečuje z novimi koncepti. To je tisto, kar Alfredo Di Bacco  trenutno nudi na ogled v Qo'noS / obsedenost pesnika, kustosinja razstave Antoinetta Campilongo. Kot v pesmi Eliot v svojih slikah prazni ljudje zaidejo v pustinji. Vsak dan smrti udari in živimo kot da smo nesmrtni. To je največji čudež.
(Alessio Brugnoli)

Alfredo Di Bacco se je rodil v Sulmona – Italija. Za njegova dela je značilna velika pojmovna vrednost, v slikovni procesa, ki temeljijo na dialogu med sedanjostjo in ikonografskim repertoarjem preteklosti. Predloge renesanse in baroka, alegorije in simbolične teme se pogosto mešajo, tako pridobi občutek nadnaravne in večne resnice.

V 1. nadstropju razstavlja:
Andreja Čeligoj je predstavnica mlade generacije oblikovalcev in ilustratorjev v Sloveniji.  Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala na oddelku za vizualne komunikacije.
V času študija se je udeleževala delavnic in natečajev po celem svetu. Zadnje leto šolanja je preživela na UIAH na oddelku za nove medije in grafično oblikovanje na Finskem v Helsinkih.
Najbolj odmevna in večkrat nagrejena sta njena projeka:
- toaletni simboli, ki so objavljeni v 2001 yearbook :OUTPUT4 - nemčija in 2002 v pie book PICTOGRAM AND ICON GRAPHICS japonska, ter
- jajčna embalaža v pie book PACKAGE & WRAPPING GRAPHICS - japonska.
Leta 2002 je razstavljala v Louvru, Francija z projektom Ewropean Way Of Life. Delala je v različnih agencijah in se kasneje odločila, da se posveti izobraževanju mladih. Je ustanoviteljica in direktorica privatne šole art:tečaji, ki pripravlja mlade na sprejemne izpite na likovnih fakultetah in gimnazijah (oblikovanje, arhitektura, moda.). http://www.andrejaceligoj.info/