Datum objave: 17.06.2010

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Danes je rektor prof. dr. Stane Pejovnik skupaj z glavno tajnico univerze, Andrejo Kert, odprl razstavo o ustanovitvi Univerze v Ljubljani  v letu 1919 na Dunaju. Razstavo je pripravila univerzitetna arhivska služba pod vodstvom dr. Jožeta Ciperleta.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Stane Pejovnik, je poudaril tesno povezanost kulturnega in znanstvenega življenja Ljubljane in Dunaja ter pomen ustanovitve Univerze v Ljubljani, ki je vse od svojega nastanka slovenskemu narodu vedno ponujala oporo. Danes je Univerza v Ljubljani  slovenska univerza svetovnega formata in uvršča Slovenijo med 31 držav sveta s 3 % najboljših univerz. Univerza je dobra univerza in je stara v žlahtnem pomenu besede. Današnja razstava je priložnost, da znamo na osnovi preteklih spoznanj pogledati naprej in sooblikovati prihodnost mlade države Slovenije. Rektor prof. dr. Stane Pejovnik: »Naša najpomembnejša naloga je bila in bo vzgoja izvrstnih diplomantov na vseh področjih znanosti in umetnosti.  Diplomanti morajo biti kritično misleči, vrhunsko izobraženi in obenem sposobni delovati v najrazličnejših okoljih. Univerza mora ustvarjati diplomante vseh akademskih stopenj, ki se zavedajo, da morajo pridobljeno akademsko znanje uporabljati le za dobrobit ljudi in človeštva. Na Univerzi v Ljubljani to uspešno počnemo.«

Mitja Valič, direktor Direktorata za investicije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in direktor Študentskega doma Korotan, je v uvodnem nagovoru govoril o pomenu avtonomije univerze, javnem šolstvu, gojenju akademske odličnosti in mednarodni konkurenčnosti univerze, kar so odlike Univerze v Ljubljani. Predstavil je aktualno dogajanje v Sloveniji na visokošolskem polju; omenil je javno razpravo o oblikovanju slovenskega visokošolskega prostora in priprave na prenovo visokošolske zakonodaje. »Konferenca o socialnem položaju študentov, ki je nedavno potekala v Ljubljani, je pokazala, da imajo študenti in vlada skupne cilje: javno šolstvo, kakovost študija ter akademsko in raziskovalno odličnost«.  Odprtje razstave je pospremil z besedami, da je prijetno zavedanje, da tudi tu obstaja ustanova, ki skrbi, da se slovenski jezik in kultura združujeta in bogatita.

Kurator Korotana, mag. Anton Levstek, je poudaril, da je Korotan postal center slovenskega kulturnega življenja na Dunaju, ki skrbi tudi za tesnejše stike med Slovenci, ki živijo in študirajo na Dunaju .

Dr. Jože Ciperle je v svojem govoru na kratko opisal prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani v 17., 18. in 19. stoletju. Poudaril je, da je bila zahteva po ustanovitvi slovenske univerze od 1848 sestavni del slovenskega političnega programa, toda avstrijske oblasti je do konca monarhije leta 1918 niso uslišale. Slovenski študenti pa so zato vse do takrat študirali predvsem na Dunaju, v Gradcu, Pragi in Krakovu. Dr. Ciperle je postregel s podatkom, da se je število slovenskih študentov na avstrijskih univerzah in visokih šolah dvignilo z okoli 350 (ob koncu devetnajstega stoletja) na skoraj tisoč (1913). Po zaslugi majhnega kroga ljudi (Karla Verstovška, odvetnika Danila Majarona in profesorja na univerzi v Pragi Mihajla Rostoharja) je osrednja vlada v Beogradu junija 1919 ustanovila Univerzo v Ljubljani. Univerza v Ljubljani se je pričela hitro razvijati in postajati središčno mesto v slovenskem kulturnem in znanstvenem življenju.

Slike z otvoritve razstave

Slike z otvoritve razstave

Pred tem pa si je Rektor prof. dr. Stane Pejovnik skupaj z glavno tajnico univerze, Andrejo Kert, ogledal Knafljevo ustanovo na Dunaju. Po izčrpni predstavitvi mag. Antona Levstka, kuratorja Korotana, sta se vpisala v knjigo gostov in nadaljevala sestanek s predstavniki Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju.