Datum objave: 22.10.2010

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Netransparentnost delovanja lobističnih organizacij v Bruslju

Ker so se v zadnjem času pojavile številne kontroverzne lobistične prakse, ki so očrnile vse lobistične organizacije, so se nekatere izmed njih odločile, da bodo letos podelile Nagrado za najslabšo lobistično organizacijo 2010. Na spletni strani Worst EU lobbying award 2010 je tako odprto glasovanje za najslabšo lobistično organizacijo na področju financ in klimatskih sprememb. Svoj glas lahko oddate do  25. novembra. Namen celotne kampanje je očiščenje ter povečanje transparentnosti lobistične scene v Bruslju.

Beseda lobiranje ima pri nas precej negativno konotacijo, saj večina ob omembi lobiranja najprej pomisli na izmenjavo uslug. V kontekstu Evropske unije (EU) je lobiranje povsem običajna praksa, poklic lobista pa relativno pogost. Tako naj bi po ocenah v Bruslju delovalo več kot 2500 lobističnih organizacij.

Lobiranje je v osnovi vplivanje civilne družbe, različnih organizacij in posameznikov na odločevalce. Odločevalci namreč za sprejemanje pravih ukrepov in odločitev potrebujejo kredibilne informacije, ki jim jih lahko posredujejo le tisti, ki so z določeno problematiko v neposrednem stiku. Evropske institucije so bile vedno pod velikim vplivom lobiranja in tako so se sprejele tudi nekatere pomembne evropske odločitve, npr. vzpostavitev enotnega evropskega trga.

V zadnjem času se zastavljajo predvsem vprašanja o zagotavljanju nadzora in preglednosti nad lobisti. Ali naj bo registracija lobistov obvezna, ali naj lobistične organizacije razkrijejo svoje vire financiranja? Kot pravi avstrijska predstavnica v evropskem parlamentu Evelyn Regner, so lobistične organizacije še posebej pogoste na področju finančne regulacije, relativno malo pa je državljanskih predstavniških organizacij, zato bi bilo tu potrebno vzpostaviti neko novo ravnotežje.