Datum objave: 23.11.2010

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V četrtek, 18. novembra 2010, so v Kraljevem flamskem gledališču v Bruslju podelili letošnje nagrade EU za literaturo. Dobilo jo je enajst avtorjev, med njimi tudi Nataša Kramberger za roman Nebesa v robidah, ki ga je leta 2007 izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Mentorjevi zbirki Prvenke. Poleg naše avtorice so bili nagrajeni še Iris Hanika iz Nemčije, Riku Korhonen iz Finske, Peter Terrin iz Belgije, Razvan Radulescu iz Romunije, Adda Djorup iz Danske, Tiit Aleksejev iz Estonije, Raquel Martínez-Gómez iz Španije, Myrto Azina Chronides iz Cipra, Jean Back iz Luksemburga in Goce Smilevski iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Avtorje so izbrale nacionalne žirije v posameznih državah, potrdili pa so jih osrednji organizatorji natečaja – Evropska komisija, Združenje evropskih založnikov, Združenje evropskih knjigotržcev in Združenje evropskih pisateljev.
Na slovesni prireditvi v veličastni gledališki dvorani so nagrajence predstavili s kratkimi videospoti, v katerih so igralci brali odlomke iz nagrajenih del v maternih jezikih avtorjev, literaturo pa naredili dostopno vsem obiskovalcem prireditve z angleškimi podnapisi. Vmes so o pomenu nagrade EU za literaturo, ki je bila prvič podeljena lani, spregovorili Androulla Vassiliou, komisarka EU za izobraževanje, kulturo in mladino, Fadila Laanan, ministrica za kulturo v vladi francosko govoreče skupnosti v Belgiji, Doris Pack, vodja evropskega parlamentarnega komiteja za kulturo in izobraževanje, ter John Mc Namee, predsednik EBF.
Prireditve so se udeležili tudi založniki in uredniki nagrajenih knjig, drugi povabljeni gosti, pisatelji in pesniki ter sorodniki nagrajenih avtorjev. Slovenijo je zastopal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, poleg njega pa so bili prisotni še Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo, Mitja Zupančič, profesor Edvard Kovač in urednica nagrajene knjige Dragica Breskvar z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Kdo je Nataša Kramberger?
Nataša Kramberger  je mlada pisateljica, avtorica romana Nebesa v robidah, ki ga je leta 2007 izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti kot nagrajenki Festivala mlade literature Urška. Naslednje leto se je avtorica s svojim prvencem uvrstila med pet najboljših za nagrado Kresnik, ki jo vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo za najboljši slovenski roman.
Nataša Kramberger  je naredila prvi korak na slovensko literarno prizorišče z »romanom v zgodbah« Nebesa v robidah. Pisati ga je začela na pobudo revije Mentor, potem ko je s štirimi tipkanimi stranmi leta 2006 odnesla zmago na festivalu mlade literature Urška, s čimer si je tudi prislužila objavo prvenca.
Nastajal je eno leto in v tem času je, da bi se mu lahko v celoti posvetila, odložila na stran snovanje svoje komunikološke diplomske naloge, ki raziskuje možnosti sodelovanja ekološkega marketinga in ekologije same z umetnostjo.
Nataša Kramberger je pol leta študirala na Nizozemskem, in kasneje, kot pravi sama, pobegnila v Berlin, kjer živi že pet let in pol. Skrb za njeno finančno preživetje so v glavnem prevzeli članki, ki jih piše za dnevnik Večer, tednik 7 dni ter za primorski študentski časopis Kažin. Nebesa v robidah predstavljajo, po avtoričinih besedah, njeno prvo izkušnjo s pisanjem proze, vendar pa jo je ukvarjanje s poezijo, gledališčem in novinarstvom dobro pripravilo za izzive pripovedništva, ki ji je od naštetega zaenkrat najbliže.

NEBESA V ROBIDAH

Avtor:  Nataša Kramberger, število strani 271, leto izdaje 2007, Založba JSKD
Roman Nebesa v robidah je izšel v Ljubljani oktobra 2007 (nagrada za "zmago" na festivalu Urška 2006). Avtorica se je z njim - svojim prvim romanom - junija 2008 uvrstila med pet nominirancev za nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman.
Opis
Jana, dekle s slovenskega podeželja, v Amsterdamu sreča Bepija, starca iz vzhodne Italije, ki na bolšjaku prodaja živo ribo. Vsak od njih, Jana, Bepi in tudi riba, s seboj in za seboj nosijo pripovedi in zgodbe, ki se med seboj prepletejo in zavrtijo, ustvarijo mešanico hecnih, čudnih, neprijetnih, pravljičnih in tudi romantičnih prigod, ki prek vaških figur, mestnih avantur in mističnih narečij tečejo kakor reka proti izlivu, ki je hkrati že nov izvir. Tako se zgodba nikoli ne konča, konec romana pa je hkrati njegov začetek. Kar je vmes, je živi in neustavljivi tok "romana reke".