Datum objave: 04.11.2011

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Danes je na Univerzi v Ljubljani potekala tematska delavnica z naslovom Partnerstvo med akademsko sfero in gospodarstvom – ključni instrument ekonomije znanja. Organizirala sta jo Univerza v Ljubljani in Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju kot dogodek v evropskem okviru  Open days 2011. Udeležili so se je predstavniki univerz, drugih visokošolskih ustanov, inštitutov, razvojnoraziskovalnih ustanov ali oddelkov ter predstavniki podjetij in gospodarskih zborničnih združenj v Sloveniji.

Poleg obeh resornih ministrov mag. Mitje Gasparija in dr. Igorja Lukšiča so s prispevki sodelovali še:

dr. Boris Cizelj, predsednik uprave Slovenskega gospodarskega združenja v Bruslju (SGRZ); prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani; Martin Koch iz generalnega direktorata za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji; Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS; dr. Neža Finžgar, direktorica inkubiranega podjetja Envit, okoljske tehnologije in inženiring d.o.o.; dr. Jadran Lenarčič, Inštitut Jožef Štefan; mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana; Dušan Krajnik, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije; dr. Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja; prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Zavoda Center odličnosti Vesolje–SI.

Temeljni namen delavnice  je bil, prispevati k zbliževanju in okrepitvi dialoga med akademsko sfero in gospodarstvom, da bo mogoče v Sloveniji učinkovito uresničevati raziskovalne in inovacijske strategije ter strategije razvoja visokega šolstva v Sloveniji do leta 2020, sprejete maja letos v slovenskem parlamentu, kar bi Sloveniji omogočilo nujni hitrejši preskok v družbo znanja in na znanju temelječe gospodarstvo ter s tem razvojni preboj in večjo konkurenčnost v evropskem in globalnem merilu. Na posvetu je  tekla beseda tudi o odnosu med omenjenima sferama ter odpravljanju obstoječih ovir za razvoj produktivnega partnerstva med njima. V nastopih govornikov in razpravi se je pokazalo, da  ovire obstajajo tudi v družbenem sistemu kot celoti, ne nazadnje pa tudi v še vedno neustreznem vrednotenju pomena znanja. 

prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani:
»Danes smo predstavili kje je Univerza v Ljubljani danes, možnosti in kakšna so naša pričakovanja. Na drugi strani pa bo gospodarstvo osvetlilo njihova pričakovanja, potrebe in predlagalo, kako lahko skupaj sodelujemo. Menim, da nam manjka dialog, tega je potrebno bolje zasnovati in ga okrepiti. Univerza namerava ločiti visokošolsko strokovne programe od univerzitetnih. Saj se zavedamo, da morajo biti diplomanti prve bolonjske stopnje visokošolskega strokovnega programa zaposljivi in imeti razvite ustrezne veščine in znanja. Pričakujemo, da nam bo država namenila tudi denar za izvajanje petega letnika "bolonje", če nam izvajanje reforme tudi zapovedala. Drugače se bojim, da bo padla kakovost študija. Problem sodelovanja z gospodarstvom vidim tudi v tem, da ima ljubljanska univerza sicer 600 pogodb z gospodarstvom, a je žal povprečna vrednost posamezne pogodbe le okoli 20 000, 00€, skupaj nam to sicer nanese 12 mil €, kar pa je odločno premalo. Mala podjetja ne morejo vlagati v razvoj, morali bi se zgledovati po avtomobilski industriji in se združevati v grozde«.

mag. Mitja Gaspari, minister za gospodarstvo:
»Menim, da je absolutno premalo denarja namenjenega za visoko šolstvo, sploh če primerjamo  številke vsot vlaganj v primarno izobraževanje. Menim, da bi se morala narediti selekcija inštitucij na posameznem sektorju in jih v skladu z rezultati podpreti oziroma ukiniti. Zavedati se namreč moramo, da je kar nekaj administrativnih ovir za tesnejše vezi med univerzo in gospodarstvom, ki jih bilo potrebno ali ukiniti ali pa sprostiti. Bolj moramo delati na povezavi med znanostjo in gospodarstvom, doseči moramo tesnejše povezovanje, saj je to skupni profit. V majhni Sloveniji je malo lobijev, ki pa imajo neverjetno velik vpliv. To je potrebno razbiti. Strmeti moramo k široko in kvalitativno zasnovani znanosti, kar pomeni presežke. Menim tudi, da bi bilo dobro, če bi visokošolske in  znanstveno raziskovalne ustanove izvzeli iz sistema javne uprave in bi tako postali neposredni proračunski uporabnik. Tako bi samostojno razpolagali s sredstvi, pri čemer bi bili odgovorni za njihovo učinkovito uporabo. Na podlagi prednostnih usmeritev moramo stremeti tudi k ciljnim uporabnikom sredstev za raziskovanje in razvoj, da se bodo lahko dobri še bolje razvijali«.

prof. dr. Igor Lukšič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:
»Absolutno je preveč birokratskih ovir za razvoj znanosti in s tem posledično povezovanja z gospodarstvom. Kajti tudi v znanstveni sferi, ko se prijavljajo nove raziskave, je potrebno izpolnjevati ogromno nepotrebnih obrazcev, imeti bolj ali manj izdelane izsledke raziskav že pred njenimi začetki, predvsem pa logika profita ubija znanost. Temu se moramo upreti. Država bi morala nameniti več denarja za raziskave in razvoj, da bi imeli boljši rezultat in tesnejšo povezavo z gospodarstvom. Naloga univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev pa je, da si zastavljajo realne cilje in da prenašajo nova dognanja na same študente. Če tega ne počnejo, pomeni to padec kvalitete. Veliko moramo še skupaj narediti in veliko še vložiti za boljšo kakovost«.

Martin Koch iz Generalnega direktorata za raziskave in inovacije Evropske komisije je govoril o evropskih finančnih instrumentih za raziskave in razvoj, posebej o Risk Sharing Financial Facility (RSFF). Predstavil je tudi nekaj novosti, ki naj bi bile predlagane za naslednje proračunsko obdobje  (2014-2020) na tem področju, upoštevajoč omejene možnosti subvencioniranja iz evropskih proračunskih sredstev, potrebo angažiranja tudi zasebnega kapitala ter učinkovitejšega  pokrivanja finančnih tveganj, ki nastanejo v vzdolž celotnega inovacijskega ciklusa, zlasti za mala in srednja inovativna podjetja. Na ta način namreč pričakujejo uresničitev načelo „delati več z manj” in več uspeha pri združevanju virov za podporo rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

prof. dr. Boris Cizelj, predsednik uprave Slovenskega gospodarskega združenja v Bruslju (SGRZ) je v povzetku razprave poudaril, da je za  partnerstvo in  sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom potrebno najti prave pristope: »Predvsem pa morata obe sferi postati bolj proaktivni, saj se ne gre zanašati na državo, da bo zanjo rešila vse probleme. Družba znanja ne sme biti le slogan, ampak jo je potrebno vztrajno in postopoma graditi, začenši že z osnovnošolskim izobraževanjem. Zlasti terciarno izobraževanje se mora še bolj usmeriti v zagotavljanje kakovosti in stalno primerjavo z odličnostjo v svetu. Odprtost univerz pa bo prispevala tudi, h generiranju našega znanja v širši mednarodni prostor. Primerjati se moramo vedno le z najboljšimi na svetu, ne pa se tolažiti, da smo boljši od slabših. Odpraviti moramo razdrobljenost naših raziskovalnih zmogljivosti, ki se odraža tudi pri težavah za pridobivanje projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev. Močneje je potrebno zagotoviti in pospešiti kroženje pedagoško znanstvenega kadra iz univerze v gospodarstvo, pa tudi vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva v pedagoški proces«.

Dr. Cizelj je tudi obvestil, da je danes bila tudi pri predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku prva seja programskega odbora za pripravo velike mednarodne konference v Ljubljani aprila 2012. Konferenca bo posvečena vlogi intelektualnega potenciala za močnejšo Evropo, s posebnim poudarkov na izgradnji družbe znanja in gospodarstva z učinkovitim partnerstvom med akademsko sfero in gospodarstvom.

 

Foto: Željko Stevanić, IFP