Datum objave: 10.12.2011

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Po rotacijskem pravilu je bil na zadnji seji, dne 9.12.2011, za dvoletno obdobje predsedovanja Rektorski konferenci  izvoljen dozdajšnji podpredsednik, rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, podpredsednik pa je po novem rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.  Zdajšnjemu predsedniku Rektorske konference, prof. dr. Danilu Zavrtaniku, je potekel dvoletni mandat. Rektorska konferenca je dobila tudi novega člana. To je novo izvoljeni rektor Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragan Marušič.

Največ časa so razpravljavci na Rektorski konferenci namenili delovanju NAKVIS-a (Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu). V ta namen so povabili na sejo predsednico sveta prof.dr. Majo Makovec Brenčič ter člane sveta: prof.dr. Andrejo Kocijančič, prof.dr. Lucijo Čok in prof.dr. Francija Čuša. Od novega ministra oziroma nove vlade pričakujejo, da spremeni zakon tako, da bo NAKVIS postal strokovni organ za akreditacijo zavodov, zakon pa naj bi zagotovil univerzam avtonomijo pri akreditaciji študijskih programov. Na NAKVIS bodo rektorji naslovili zahtevo, da se delovanje uredi, odpravi in zmanjša administrativne ovire ter zagotovi ustrezno elektronsko podporo za zanesljivo in učinkovito delo visokošolskih institucij v postopkih evalvacij in akreditacij. Po oceni rektorjev je zdajšnje delovanje agencije dostikrat nestrokovno, pretežno birokratsko in premalo vsebinsko. Takšno delovanje NAKVIS-a blokira delovanje univerz in sistemsko ogroža njihovo poslanstvo. 

Rektorji so razpravljali tudi o vpisu v študijsko leto 2012/2013 in niso prepričani, da bo elektronsko oddajanje prijav za vpis popolnoma delovalo, zato bodo ministrstvu za visoko šolstvo predlagali, da naj skrbno prouči vse posledice uvajanja eVŠ (elektornskega visokega šolstva). Predsednik Koordinacije študentskih svetov g. Robert Presker je dejal, da se strinjajo z nekaterimi zahtevami gibanja »Mi smo univerza«, kot so: več denarja za visoko šolstvo, višjo stopnjo zaposljivosti bolonjskih diplomantov, ipd. Želijo pa si, da bi bilo v študijski proces vključeno več praktičnega dela ovrednotenega s kreditnimi točkami, tesnejšo povezavo med gospodarstvom in študijskimi programi ter za večjo vlogo koordinacije študentskih svetov v odločevalskem procesu na nacionalni ravni. Iz tega razloga bodo novega ministra na področju visokega šolstva zaprosili za razgovor.