Datum objave: 15.06.2012

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V petek, 15.6.2012, je na Rodici pri Domžalah, v prostorih, kjer deluje Oddelek zootehnike UL Biotehniške fakultete, potekal posvet o prvostopenjskih in drugostopenjskih študijskih programih na univerzi. Živahna razprava se je dotaknila vseh področij izvajanja programov, v njej pa so sodelovali predstavniki vodstva univerze, članic, profesorji in študenti, ter predstavili izkušnje, ki so si jih nabrali od uvedbe po bolonjskih načelih prenovljenih študijskih programov prve in druge stopnje.

V študijskem letu 2005/06 so bili razpisani prvi prenovljeni programi, ki v letu 2011/13 tečejo že sedmo leto. Novi programi so se po tem letu uvajali postopoma, 2009/10 pa je UL razpisala samo bolonjsko prenovljene programe, s čimer so se dokončno začeli ukinjati stari študijski programi.

V študijskem letu 2011/12 izvaja Univerza v Ljubljani 157 študijskih programov prve stopnje, 7 enovitih magistrskih programov in 98 eno in dvoletnih magistrskih programov. Za novo študijsko leto je Univerza v Ljubljani razpisala vse študijske programe prve stopnje in 7 enovitih magistrskih študijskih programov ter 171 eno in dvoletnih magistrskih študijskih programov.

In kaj o izkušnjah z novimi programi v teh letih pravijo profesorji, vodstvo, predvsem pa študenti? Na ravni univerze je bila že pred tremi leti izvedena prva anketa študentov o zadovoljstvu s prenovljenim študijem, ki je na sicer relativno omejenem številu študentov že delno pokazala kakšna so mnenja študentov o obveščenosti glede ponudbe študijskih programov, njihove vsebine, izvedbe, pomoči pri študiju in pretoka informacij med študijem, o delovnih obremenitvah študentov, o zadovoljstvu z oblikami dela in s pridobljenim znanjem, spretnostmi in kompetencami. Vzorec študentov je bil relativno majhen glede na to, da je bila večina študentov šele v prvih letnikih prenovljenih programov, zato je bila tudi uporaba rezultatov omejena. S ponovljeno in dopolnjeno anketo je UL v letu 2012 ponovno pregledala zadovoljstvo študentov. Tako je UL izvedla celovito študijo izvajanja prenovljenih študijskih programov. Na anketo je odgovorilo okoli 11.000 študentov in to je prva resna analiza reforme. Predvsem analiza te ankete UL ter pregled stanja izvedbe študija na prvi in drugi stopnji so predstavljali temelj za razpravo na posvetu.

Iz anket je mogoče ugotoviti, da je Univerza v Ljubljani prva izbira slovenskih študentov. Na splošno so študentje v novih programih precej zadovoljni s študijem. Podobne rezultate kažejo ankete za prvo in drugo stopnjo. Študentje menijo, da so profesorji večinoma dobri in so zadovoljni z vsebino, predmetniki, urniki, njihova pričakovanja v zvezi s študijem so v večini ali vsaj delno izpolnjena. Vprašanje obremenjenosti študentov je zelo kompleksno, saj vključuje elemente o načinu izvajanja študija, samopercepcije in tudi časa anketiranja. Zato ga je potrebno obravnavati s posebno pozornostjo. Določen odstotek študentov poroča o preobremenjenosti, s tem, da študentje menijo, da so bolj obremenjeni na 1. kot na 2. stopnji študija. Sicer menijo, da je preveč seminarskih nalog, na 2. stopni pa naj bi se ponekod ponavljale vsebine med predmeti ali glede na prejšnjo študijsko stopnjo. Kot pomanjkljivosti izpostavljajo predvsem premalo ponudbe ali možnosti izbire predmetov na drugih članica univerze, pri čemer izrazitega interesa za opravljanje izbirnega dela predmetnika na drugih ali tujih univerzah ni zaznati. Študentje bi si prav tako želeli še več podpore za mednarodno mobilnost.

Zaradi visoke stopnje splošnega zadovoljstva je tudi trajanje študija na prvi in drugi stopnji glede na trenutno dostopne podatke znatno krajše kot v dodiplomskih študijskih programih pred reformo, kar je nedvomno sinergijsko pozitiven premik v učinkovitosti študija na Univerzi v Ljubljani.

Univerza bo še naprej budno spremljala kakovost študijske dejavnosti, vzdrževala sodelovanje z vsemi partnerji, zlasti s študenti, in se sproti odzivala z dvigovanjem kakovosti študija na vseh področjih. Skupno sporočilo iz obširne razprave pa je tudi, da je dokončna izvedba bolonjske reforme ogrožena že zaradi pomanjkanja sredstev za 5. letnik zaradi odločitev v preteklosti, kar bo predstavljalo resno težavo prihodnje leto. Že letos pa je ne samo bolonjska reforma, temveč izvedba študijskega procesa nasploh, resno ogrožena zaradi varčevalnih ukrepov vlade RS. Pričakujemo odgovor MIZKŠ, kakšne ukrepe pripravlja, da bo možno reformo izpeljati.