Datum objave: 29.06.2012

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Čez nekaj dni, natančneje – to nedeljo, bomo na Ptuju v  okviru EPK Maribor priča prvi slovenski uprizoritvi najstarejše ohranjene opere na svetu Orfej skladatelja Clavdija Monteverdija, dan kasneje si bo mogoče ogledati predstavo v Mariboru, 9. in 10. julija pa v Ljubljanski Operi v okviru Festivala Ljubljana. Projekt, katere producent in nekakšem spiritus agens je Akademija za glasbo, bo tudi predstavljen v Benetkah, v Basilici S. Maria Gloriosa dei Frari, kjer leži Monteverdiejva grobnica.

V nedeljo ob 20.00 uri bo na spletni povezavi možno gledati in predvsem poslušati praizvedbo opere Orfej. Naj Orfej poleti iz ptujskega minoritskega samostana v vsak slovenski dom!

O prenosu študijskega procesa umetnosti v kulturne projekte države in umetniškem procesu so danes spregovorili:

  • Prof. Andrej Grafenauer, dekan Akademije za glasbo:

»Gre za prvo tako resen podvig te najstarejše ohranjene opere v Sloveniji, posebno vrednost pa ima zaradi sodelovanja vseh umetniških akademij in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Skupni študijski proces na treh članicah Univerze združuje 140 študentov. Gre za učenje umetnosti v praksi. Posebna zahvala gre umetniški vodji projekta in dirigentu prof. Egonu Mihajloviću. Verjetno ni potrebno poudarjati, da je projekt organizacijsko izjemno zahteven.

Vložek študentov po članicah je sledeč:

  • Solisti, zbor orkester: študentje Akademije za glasbo
  • Kostumografija, maska, asistenca režije: študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo
  • Scenografija: študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
  • Grafična podoba in promocijski elementi: študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje
  • Postavitev spletne strani: študentje Fakultete za računalništvo in informatiko.

Vsem, ki sodelujejo pri skupnem projektu, se iskreno zahvaljujem«.

Prof. Bojan Gorenec, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje:

»Pri oblikovanju scenografije sodelujejo študenti kiparstva in slikarstva pod mentorstvom Alena Ožbolta, pri oblikovanju spletne strani pa študentje pod mentorstvom Boštjana Botasa Kende. Skupni projekt širi možnosti umetniške ustvarjalnosti«.

Prof. dr. Nikolaj Zimic, dekan Fakultete za računalništvo in informatiko:

»Izredno me veseli, da je Fakulteta za računalništvo in informatiko del umetniško-študijskega procesa. V poplavi modernih medijev, je Fakulteta za računalništvo in informatiko pravi naslov za tehnično podporo in to tudi z veseljem nudimo. S tem dokazujemo, da je tehnika lahko del umetniškega ustvarjanja in dodatno prispeva k skupni sinergiji projektov na Univerzi v Ljubljani. Študentje  pod mentorstvom dr. Navrike Bavcon so bili zadolženi za vzpostavitev in vzdrževanje spletne strani«.

Svoj pogled na ustvarjanje Monteverdijeve opere z mladimi umetniki sta podala tudi dirigent ter umetniški vodja pa prof. Egon Mihajlović ter režiser Detlef Soelter.

Prof. Egon Mihajlović, umetniški vodja in dirigent:

»Moram izpostaviti, da sem kot umetniški vodja in dirigent izjemno ponosen na naše umetniške akademije in vložek Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Gre za prvi tako obsežen študijski proces umetniškega dela pri nas. Poglabljanje v samo Monteverdijevo delo ter filozofijo opernega projekta je izjemno zahtevno in naporno. Gre za obdelavo opere iz več vidikov in za ta študij celote smo potrebovali celo študijsko leto 2011/2012. Rad bi pohvalil naše študente umetnike, ki so vložili izjemno veliko truda in energije v svoj študij. Pri tem naj poudarim, da smo veliko truda vložili, da izvedbo opere približamo času, v katerem je opera nastala. Sestavili smo baročni orkester, igramo na zgodovinske instrumente ali njihove približke. Pri tem smo si pomagali tudi s sodobnimi instrumenti, saj s posebnim načinom igranja nanje proizvajajo zvok, kot bi ga imeli zgodovinski instrumenti v času Monteverdija. Gre za posebno stilsko igro. Želimo si, da bo baročni orkester ostal tudi v prihodnje za realizacijo podobnih opernih podvigov. Naj še povem, da študentje opereo izvajajo na visokem profesionalnem nivoju, ki se lahko kosa z marsikaterim evropskim opernim gledališčem«.

Režiser Detlef Soelter:

»V Ljubljani delujem že drugič, prvič sem sodeloval z operno hišo, kjer sem režiral Verdijevo opero Nabucco. Mladi umetniki so čudoviti. Imajo izjemen talent, užitek mi je ustvarjati z njimi ter menim , da je opera Orfej je zanje čudovita priložnost, da se naučijo še več, saj opera ponuja obilo možnosti za študij. Monteverdijevo delo imam za vrhunsko delo, libreto je genialen, zgodba čista in tragična. Z umetniškim vodjem sva se odločila, da pri tokratni postavitvi Orfeja v ospredje postaviva dva motiva: iluzijo in idejo o spreminjanju sveta. Orfej izgubi svojo drago ženo Euridiko dan po poroki, in si dela iluzije, da jo bo z močjo petja pridobil nazaj. Vendar mu to ne uspe, svojo pot konča v popolni osamljenosti, le njegov lastni; odmev mu dela družbo. Zavedati se moramo, da svetu vlada smrt, in, da je le iluzija, da jo lahko umetnost premaga. Dovolj je, če z glasbo ganemo par src in premaknemo nekaj duš.«

Prof. mag. Ivan Florjanc, znanstveni in umetniški svetovalec ter prevajalec libreta opere:

"Gre za resnično prvo opero v pravem pomenu, kot jo poznamo danes (scensko dogajanje, dejanja, zaplet, libreto, glasba). Opera Orfej je nastala leta 1607 in pomeni tudi obračunavanje s platonizmom. Podlaga za filozofsko utemeljitev opere je orfizem, ki pa je tu presežen, saj človekovo telo (gr. soma) ni več krsta (gr. sema) duše, kot je bila še orfikom. Alessandro Striggio in Claudio Monteverdi sta zadnje dejanje opere spremenila v srečen konec. Gre pravzaprav za kritiko stoicizma, ker Orfej ne pristaja na podleganja usodi, temveč se bori proti njej. Študenti so res vložili izjemno truda in gre jim priznanje za kakovostno umetniško delovanje."

Klemen Torkar, študent Akademije za glasbo v naslovni vlogi:

"Ponosen sem, da spadam v prvo generacijo študentov, ki v skupnem projektu več članic Univerze v Ljubljani postavlja na pravi oder pravo opero. Veliko smo se naučili o petju, o gibanju in gledališki igri, kar nam bo zagotovo koristilo v naši karieri. Ob tako kompleksnem študiju spoznavamo tudi kompleksnost čudovite ustvarjalnosti. Ob tem študiju velja poudariti še drugo spoznanje, ki pa ni nič manj pomembno – kako zelo je pomemben študij umetnosti za obstoj kulture in države."

Več informacij