Datum objave: 26.11.2012

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Sodelavci Univerze prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja Ambasador znanosti in Puhovega priznanja

Sodelavci Univerze v Ljubljani, ki so prejeli najvišja priznanja na področju  znanstvenega in raziskovalnega dela, so:

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Foto: vir: MIZKS

Prof. dr. Blaž Rozman je do leta 2010 najprej delal kot predstojnik in nato kot višji znanstveni svetnik na Kliničnem oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Z revmatologijo se je začel ukvarjati leta 1974 ob ustanovitvi laboratorija za imunologijo revmatizma, v katerem je bilo mogoče slediti najpomembnejšim diagnostičnim postopkom pri sistemskih vezivnih boleznih, vaskulitisih in revmatoidnem artritisu. To so bolezni, ki jih zdravijo predvsem na revmatološkem oddelku. Uveljavil je neposredno soočanje kliničnih zdravnikov in laboratorijskih strokovnjakov različnih profilov, kar je bilo ključno pri pravilni razlagi imunoseroloških testov ter je omogočilo razvoj klinične dejavnosti in znanstvenoraziskovalnega dela.
Tako učinkovito sodelovanje je vzbudilo pozornost tujih centrov in njihovo spoštovanje. Posledica je bilo sodelovanje pri pomembnih mednarodnih projektih, kot so standardiziranje imunoloških testov in klinična merila pri prej omenjenih boleznih. K prepoznavnosti oddelka je močno pripomoglo sodelovanje v zgodnjih razvojnih fazah protirevmatičnih zdravil, med njimi prvih bioloških zdravil s tega področja. Tako so na oddelku omogočili zdravljenje mnogih bolnikov z učinkovitejšimi zdravili. Pomembno je bilo tudi pionirsko sodelovanje pri slikovni diagnostiki malih sklepov rok z magnetno resonanco.
Rozmanova skupina tesno sodeluje z drugimi kliničnimi oddelki in raziskovalnimi inštituti v Sloveniji ter priznanimi centri v Evropi, Izraelu, ZDA in na Japonskem.?Nagrajenec je s sodelavci objavil 163 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI, navajali so jih več kot 5000-krat. Napisal je 10 poglavij v tujih knjigah priznanih založb, več kot 150 recenzij člankov v uglednih revijah, je član uredniških odborov petih tujih revij in soavtor knjige Slovenska revmatologija.

Prof. dr. Janez Bonča je redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter na Institutu Jožef Stefan. V svojem delu raziskuje kvantne sisteme močno sklopljenih elektronov, ki so osrednji odprti problemi v sodobni fiziki trdnih snovi. Razvil je novo metodo reducirane baze za reševanje kvantnih sistemov več delcev. Metoda, ki omogoča natančno obravnavo celo neomejenih sistemov, temelji na točni diagonalizaciji v omejenem funkcijskem prostoru, v katerem se baza stanj postopoma gradi iz začetnega stanja z delovanjem hamiltonskega operatorja. Z njo je razložil nenavadno obnašanje visokotemperaturnih superprevodnikov pri nizkem dopiranju. Metodo je posplošil za izračun neravnotežnih pojavov, ki so pomembni za razumevanje ultra hitre spektroskopije. Kot prvi je s sodelavci določil električni tok v odvisnosti od zunanjega električnega polja v nekaterih v zaprtih kvantnih sistemih. Pri raziskavah v nanofiziki je skupaj s sodelavci uvedel metodo, ki omogoča izračun prevodnosti skozi sklopljene kvantne pike. Odkril je obstoj nenavadnih osnovnih stanj ter faznih prehodov med njimi, kar nakazuje možnost za razvoj nanotranzistorskih preklopnikov in spinskih filtrov. Izsledke svojih raziskav je v zadnjih sedmih letih objavil v tridesetih znanstvenih člankih v najuglednejših fizikalnih revijah, ki so mednarodno izjemno odmevni po številu citatov in množici vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah. Je tudi stalen gost raziskovalnih inštitutov v ZDA in na Japonskem. 

Prof. dr. Tadej Battelino je redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kliničnimi raziskavami možnosti preprečevanja sladkorne bolezni tipa 1, ki je najpogostejša kronično neozdravljiva bolezen med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi. Med najizvirnejšimi raziskavami je bila klinična raziskava, ki je preizkušala varnost in učinkovitost beljakovine DiaPep277. Ugotovil je nove podrobnosti avtoimunskega procesa, predvsem pri th1/th2, in citokinskega odziva med propadanjem celic ß. Najodmevnejša je bila klinična raziskava preizkušanja cepiva proti GAD65, ki je eden glavnih avtoantigenov pri sladkorni bolezni tipa 1, kar je prispevalo k razumevanju avtoimunskih procesov T-celične in humuralne imunosti v zgodnji fazi kliničnega stadija sladkorne bolezni tipa 1. Izjemne dosežke je imel pri kliničnih raziskavah uporabe inzulinskih črpalk in naprav za neprekinjeno merjenje glukoze pri sladkorni bolezni tipa 1.
Ob sodelovanju Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je razvil genetski laboratorij za klinično genetiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Med večje uspehe spada molekularnogenetska raziskava genotipa bolnikov s kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Razvil je izvirni diagnostični način za avtoimunski poliglandularni sindrom (APS-1).
Pomembno je njegovo povezovanje kliničnega dela s kliničnim in bazičnim raziskovanjem in s tem neposredni prispevek k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe kakor tudi  prepoznavnosti slovenske medicine v svetu.

dr. Slavko Ciglenečki (FF), dr. Zvezdana Modrijan in dr. Tina Milavec - Zoisovo priznanje za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu

Dvodelna monografija, v kateri so dokumentirani, analizirani in razloženi izsledki več kot desetletje dolgih arheoloških izkopavanj, predstavlja v najboljši maniri humanističnih znanosti poznoantično arheološko naselbino Tonovcov grad pri Kobaridu, ki je postala tudi prvovrstna kulturnozgodovinska točka zgornjega Posočja. Raziskave višinskih naselij, med katere spada tudi Tonovcov grad in v katerih je imel pionirsko vlogo dr. Slavko Ciglenečki z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, so v zadnjih desetletjih povsem spremenile tradicionalno podobo o življenju v pozni antiki med 4. in 6. stoletjem. Pokazale so, da naselitvene podobe širšega vzhodnoalpskega prostora niso več opredeljevale mesta in nižinske poselitve, ampak odmaknjene, težje dostopne višinske naselbine, kamor se je v tistih nevarnih časih umaknilo lokalno staroselsko prebivalstvo. Z obzidjem utrjeni naselbini na Tonovcovem gradu, kjer je bil poleg bivalnih stavb, delavnic in velikega vodnega zbiralnika odkrit tudi kompleks treh cerkva, je v tem rastru pripadalo eno osrednjih mest. Vsebinsko bogata, tehnično dovršena in dvojezična monografija, namenjena slovenski in mednarodni znanstveni javnosti, je vrhunsko delo slovenske arheologije in referenčna točka za nadaljnje objave arheoloških vsebin.

Prof. dr. Frane Adam je vodja raziskovalnega centra Inštituta za razvojne in strateške analize, kot redni profesor pa predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Predaval je tudi na različnih evropskih univerzah, organiziral številna mednarodna srečanja in sodeloval pri vodenju pomembnih mednarodnih raziskovalnih projektov. Je sociolog, katerega razpon tematik, s katerimi se v znanstvenoraziskovalnem smislu ukvarja, je izjemno širok, saj sega od socioloških teorij do metod kvalitativnega raziskovanja, od tematizacije socioloških konceptov do njihove razvojne uporabe. Njegov raziskovalni interes je še posebej usmerjen v primerjalne študije elit in demokracije, na teorije in kazalnike razvojne uspešnosti, na vpliv socialnega kapitala na prenos znanja ter na regionalne in državne inovacijske sisteme. V zadnjih letih je objavil številna pomembna dela v uglednih mednarodnih publikacijah. Kot prepoznaven in pogosto navajan avtor sodeluje zlasti pri znanstvenih razpravah o različnih vidikih proučevanja socialnega kapitala.

Prof. dr. Boštjan Golob in prof. dr. Marko Starič sta profesorja na Univerzi v Ljubljani in raziskovalca na Institutu Jožef Stefan, prof. dr. Samo Korpar pa profesor na Univerzi v Mariboru in raziskovalec na Institutu Jožef Stefan.
Boštjan Golob, Samo Korpar in Marko Starič so eksperimentalni fiziki s težiščem raziskav na fiziki mezonov s čarobnim kvarkom. Pri svojih raziskavah so odkrili, da se mezoni D pretvarjajo v svoje antidelce, kar je eden najpomembnejših rezultatov v fiziki osnovnih delcev v preteklem desetletju. Fizika čarobnih kvarkov je po njihovi zaslugi postala eno najzanimivejših področij za iskanje pojavov izven obstoječe teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij, njihove raziskave pa so tudi pokazale, da so mezoni, ki vsebujejo čarobni kvark, pomembno orodje za študij lastnosti močne interakcije med kvarki. Za svoje raziskave so razvili nove eksperimentalne metode, posebno pri metodah za identifikacijo delcev pa so se pri tem utrdili tudi v svetovnem vrhu na področju eksperimentalnih tehnik.
Znanstvena dela nagrajencev so dosegla izjemno mednarodno odmevnost, saj so bila citirana več kot tisočkrat, kar kaže, da so pomembno prispevali k svetovni zakladnici znanja.

Izum dr. Zlatka Matjačića , raziskovalca na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča in profesorja na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je značilen primer izdelka z visoko dodano vrednostjo. Izvirna mehanska naprava omogoča urjenje vzdrževanja ravnotežja med stojo. Izum se ponaša s podelitvijo evropskega in ameriškega patenta. Prof. dr. Matjačić je patentne pravice prodal nemškemu proizvajalcu rehabilitacijske opreme medica Medizintechnik. V obdobju med letoma 2005 in 2011 je bilo prodanih 1500 primerkov naprave z imenom Balance Trainer v skupni vrednosti pet milijonov evrov. V teh letih je prof. dr. Matjačiću uspelo ustvariti tudi učinkovito sodelovanje med nemškim proizvajalcem, inštitutom Soča in novoustanovljenim slovenskim podjetjem Rehing. V zadnjem sedemletnem obdobju je prof. dr. Matjačić objavil 30 izvirnih člankov v mednarodnih revijah, od katerih je deset uvrščenih v prvo kakovostno skupino.

Izredni prof. dr. Matjaž Kunaver   skupaj s sodelavci v Centru odličnosti PoliMaT raziskuje uporabo lesne biomase za sintezo polimerov in energetske namene. Izboljšan je bil postopek utekočinjanja lesne biomase, pri katerem nastane z enostavno reakcijo med zmletimi lesnimi ostanki, različnimi glikoli in kislinskim katalizatorjem tekoči les. Ta izdelek uspešno nadomesti surovine, ki jih sicer pridobivamo iz surove nafte; mogoče ga je uporabiti za sintezo poliestrov, ki so osnovna surovina za pripravo poliuretanskih pen. Na ta način lahko z obnovljivimi viri nadomestimo do 25 % surovin, ki so potrebne za sintezo poliestra. Dr. Matjaž Kunaver je prvi uresničil idejo o lepilu za lesno industrijo, in sicer kot kombinacijo tekočega lesa in melaminske sečninske formaldehidne smole. Bistveno je prispeval h konstrukciji poskusnega reaktorja v Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer danes v manjšem industrijskem merilu uspešno poteka sinteza tekočega lesa. Nekateri njegovi patenti se že uspešno uporabljajo v industriji, njegovi članki s tega področja so našli ugoden odmev v strokovni javnosti. 

 

Več na: MIZKS