Datum objave: 11.12.2012

Kategorija: Aktualno na Univerzi

V ponedeljek, 10. decembra 2012, je v prostorih Univerze v Ljubljani potekala podelitev Rektorjevih nagrad za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Osrednji govornik je bil g. Janez Škrabec, direktor enega najuspešnejših slovenskih podjetij, Riko Ribnica. Zbranim je na kratko spregovoril tudi nagrajenec rektorjevega natečaja izpred dveh let, g. Jakob Šušterič, direktor podjetja MESI, ki se je v zadnjem letu uspel prebiti tudi na tuje tržišče. Kratko poročilo o postopku izbire finalistov in zmagovalcev je podala dr. Lidija Honzak, članica komisije za Rektorjevo nagrado in direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Temu je sledila predstavitev inovacij sedmih finalistov, ob koncu pa je rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, razglasil zmagovalce natečaja. V sklepnem govoru je rektor izrazil zadovoljstvo nad veliko udeležbo profesorjev in raziskovalcev na natečaju.

NAGRAJENCI REKTORJEVE NAGRADE 2012:

1 - ECTplan – načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo (1500€)
Vodja skupine: prof. dr. Damijan Miklavčič
Člani skupine: Bor Kos, Denis Pavliha, dr. Anže Županič, Marija Marčan, prof. dr. Gregor Serša

Elektrokemoterapija je metoda zdravljenja raka, ki temelji na pojavu elektroporacije: v prisotnosti dovolj visokega električnega polja postanejo membrane bioloških celic reverzibilno ''porirane'', tj. za kratek čas postanejo prepustne za snovi iz okolice, ki drugače membrane ne morejo ali jo slabo prehajajo. Električno polje vzpostavimo tako, da postavimo v bližnjo okolico ciljne skupine celic igelne ali ploščate elektrode, prek katerih nato z uporabo elektroporatorja (tj. naprave za dovajanje električnih pulzov) dovedemo kratkotrajne visokonapetostne električne pulze. Na ta način dosežemo povečanje prepustnosti ciljne skupine celic. Kemoterapevtik, ki je predhodno vbrizgan pacientu, zaradi povečane prepustnosti celične membrane laže prodre v tumorske celice in jih nato uniči.

Avtomatski postopki, ki smo jih razvili, bodo postali del programske opreme ECTplan za načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo, ki bo prva tovrstna programska oprema na svetu in bo omogočala uporabniku (npr. kirurgu ali radiologu) samodejno izdelavo načrtov zdravljenja z elektrokemoterapijo brez potrebe po sodelovanju s posebej usposobljenim tehničnim kadrom.

 

 

2 - BiMeo - rehabilitacijski inštrument (1000€)
Vodja skupine: dr. Aleš Hribar, prof. dr. Matjaž Mihelj
Člani skupine: prof. dr. Marko Munih, Tadej Beravs, Matic Trlep

Področje na katero spada inovacija je rehabilitacijska medicina. Ta se ukvarja z rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja ter z rehabilitacijo z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij. Že vrsto let je znano, da je najuspešnejša metoda, za izboljšanje gibalnih sposobnosti pacientov po poškodbah centralnega ali perifernega živčnega sistema oz. pri ostalih težavah povezanih z gibalnim sistemom, fizioterapija. Ključna problema v fizioterapiji sta dostopnost terapevtov in pomanjkanje objektivnih meritev.

BiMeo je medicinska naprava oz. inštrument namenjen pacientom ob rehabilitaciji po različnih boleznih in poškodbah. BiMeo omogoča koncept vadbe, kjer je pacient sam svoj »terapevt«, na način, da izkorišča preostale motorične sposobnosti za vadbo bolj prizadetih okončin. Inovacija rešuje problem dostopnosti terapevtov in problem objektivnih meritev v rehabilitacijski medicini. BiMeo je inovacija v svetovnem merilu, kar potrjuje tudi poizvedbeno poročilo mednarodne patentne prijave, ki je pozitivno tako glede inovativnosti kot tudi patentabilnosti.

BiMeo je v osnovi pasivna naprava, saj ne vsebuje aktuatorjev ampak le senzorje, zato je povsem varna za uporabo in hkrati relativno poceni. Za aktuacijo izkorišča preostale motorične sposobnosti uporabnika – vadečega pacienta. Preko merjenja interakcijske sile primerja zmožnost zdravega z
obolelim udom. Neprizadeta okončina lahko pomaga pri gibanju prizadetega uda, pri čemer se prispevek neprizadete okončine meri in vrednoti. Na ta način je mogoče izvajati vadbo, ki vzpodbuja čim večjo uporabo prizadete okončine in čim manjšo pomoč neprizadete okončine.

 

3- Hibridne sol-gel prevleke za zaščito pred korozijo aluminija in njegovih zlitinah (500€)
Vodja skupine: dr. Ingrid Milošev
Člani skupine: Peter Rodič, dr. Jernej Iskra, Barbara Kapun

Aluminij in aluminijeve zlitine se pogosto uporabljajo v letalski, avtomobilski in elektro industriji. Prednosti aluminija in njegovih zlitin v primerjavi z drugimi kovinami so dobre mehanske lastnosti, majhna gostota, dobra korozijska odpornost pri atmosferskih pogojih, paramagnetne lastnosti in poceni proizvodnja. Zato se uporaba aluminija dandanes še povečuje.

Aluminij ima negativen redoks potencial (?1,667 V), vendar je kljub temu dobro korozijsko odporen. Razlog je v hitri pasivaciji, saj se aluminij pasivira že na zraku. Na površini kovine nastane adhezijsko dobro vezana oksidna plast, ki ščiti kovino pred nadaljnjo korozijo. Vendar so aluminij in njegove zlitine odporne le v določenih nevtralnih pogojih. Bistveno slabše so korozijsko odporne v kislem (pH < 4) in bazičnem (pH > 9). Podobno velja tudi za raztopine, kjer so prisotni kloridni, cianidni in tiocianidni ioni. Oksidna plast na površini v takšnih korozivnih medijih ni obstojna, saj se prične raztapljati in posledično pride do lokalne korozije (nastanek jamic). Jamičasta korozija (angl. pitting corrosion) je ena izmed najpogostejših oblik korozije na aluminiju in njegovih zlitinah.

Ena izmed možnosti zaščite je, da površino zaščitimo s hibridno sol-gel prevleko, ki jo nanesemo na površino. S sol-gel postopkom priprave prevleke lahko v primerjavi z ostalimi metodami zaščite enostavno ter učinkovito pripravimo na površini prevleko, ki barierno ščiti površino kovine pred korozivnimi ioni, ki so prisotni v korozivnem mediju.