Datum objave: 11.03.2013
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Statut Univerze v Ljubljani je dostopen na spletnem naslovu http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/statut_univerze_v_ljubljani.aspx in od 176. do 180. člena določa postopek za odvzem pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova.
Statut v 176. členu določa, da se diplomantu odvzame strokovni oziroma znanstveni naslov, če se po pridobitvi naslova ugotovi:
1. da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis;
2. da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu;
3. da je diplomant pri zaključnem delu, ki je predpisano po študijskem programu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal avtorska dela drugih avtorjev kot svoje lastno delo;
4. da zaključno delo, ki je predpisano po študijskem programu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.
Postopek za odvzem prvostopenjske in drugostopenjske diplome oziroma znanstvenega magisterija poteka na članici, postopek za odvzem doktorskega naslova pa na univerzi. O odvzemu znanstvenega naslova doktor znanosti tako odloča senat univerze, o odvzemu vseh drugih strokovnih in znanstvenih naslovov pa odloča senat članice univerze, na kateri se je izvajal študijski program, po katerem je diplomant pridobil naslov.
Če članica ne obstaja več, odloča o odvzemu naslova senat članice, ki izvaja enak ali vsebinsko podoben program. Če enakega ali podobnega programa ni več, odloča o odvzemu naslova senat univerze.
Kdaj je naloga označena za plagiat, določajo uveljavljena pravila akademskega pisanja in pravila stroke. Plagiat je prikaz dela drugega avtorja kot lastnega, brez navedbe imena pravega avtorja ali brez navedbe vira. Pravno gledano gre za kršitev avtorske pravice, pri kateri si nekdo lasti tuje avtorsko delo. Plagiat je kršitev moralnega upravičenja avtorja do priznanja avtorstva; avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu.
Pri zaključnem delu pride do plagiatorstva najpogosteje tako, da:
- plagiator tuje avtorsko delo označi s svojim imenom; primer: študent seminarsko ali zaključno delo (ali več delov različnih seminarskih ali zaključnih del) drugega avtorja podpiše s svojim imenom ter odda kot lasten izdelek;
- plagiator pri prevzemanju (citiranju in povzemanju) ne navede imena (pravega) avtorja; primer: študent v zaključno delo vključi tekst, ki ga je v celoti prepisal iz knjige, pri tem pa ne navede avtorja knjige, temveč prikaže, kot da gre za njegovo avtorsko besedilo.
Za opredelitev plagiata nista pomembna obseg plagiata in njegov pomen. Plagiat je lahko le en stavek ali celotno delo. Prav tako za opredelitev plagiata ni pomembno, ali je umeščen v bolj ali manj pomemben pisni izdelek (na primer v zaključno delo ali v forum v e-učilnici). Za nastanek plagiata tudi ni potrebno, da ima plagiator namen narediti plagiat. Bistveno je, ali nastane plagiat – ali je plagiator tuje delo prikazal kot lastno. Seveda pa so posledice nastanka plagiata (posebej, kadar gre za sankcije) strokovno vprašanje, ki ga ni mogoče opredeliti samo z dejstvom, da je plagiat nastal. Na takšna strokovna vprašanja lahko odgovorijo samo strokovnjaki, ki dobro poznajo področje, na katerem je nastal plagiat.
Postopek:
Rektor oziroma dekan poda predlog za začetek postopka odvzema znanstvenega oziroma strokovnega naslova, če obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da so verjetno izkazani pogoji za odvzem znanstvenega oziroma strokovnega naslova. O predlogu rektorja oziroma dekana odloča pristojni senat. Če senat meni, da je predlog utemeljen, sprejme sklep, s katerim začne postopek odvzema naslova, in določi osebo, ki je pooblaščena za vodenje postopka do izdaje odločbe (v nadaljevanju: pooblaščena oseba).
V primeru uvedbe postopka iz tretje ali četrte alineje 176. člena (sum na plagiat) senat imenuje komisijo treh visokošolskih učiteljev, ki pripravijo ločena pisna poročila o razlogih za odvzem naslova.
Član komisije ali pooblaščena oseba ne sme biti oseba, ki je sodelovala v postopku pridobitve strokovnega ali znanstvenega naslova kot mentor, somentor ali član komisije za oceno diplomantovega zaključnega dela. Pooblaščena oseba o začetku postopka odvzema znanstvenega ali strokovnega naslova obvesti diplomanta, zoper katerega je uveden postopek (v nadaljevanju: diplomant). Diplomant se lahko postopka udeležuje sam ali po pooblaščencu. Diplomant ima pravico pri pooblaščeni osebi vpogledati v vse dokumente zadeve, biti seznanjen s stanjem zadeve, predlagati dokaze v svojo korist in izvrševati vse druge pravice, ki jih ima kot stranka v postopku, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek (če ni postopek s statutom urejen drugače).
Senat lahko določeni rok iz upravičenih razlogov podaljša na predlog diplomanta, vložen pred potekom roka. Pooblaščena oseba mora pred odločanjem na senatu pozvati diplomanta, da najkasneje v roku 30 dni od prejema poziva poda pisno izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe.
Po prejemu pisne izjave diplomanta oziroma po preteku roka pooblaščena oseba posreduje pristojnemu senatu predlog odločitve in poročilo o izvedbi postopka, skupaj z ločenimi poročili članov komisije (iz četrtega odstavka 178. člena).
O odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova odloča pristojni senat (iz 177. člena) na svoji seji. Če senat ugotovi, da obstaja razlog za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova, izda odločbo, s katero ta naslov odvzame, sicer pa postopek s sklepom ustavi.
Znanstveni ali strokovni naslov se odvzame z učinkom od dne, ko je diplomantu vročena odločba. Pravica do uporabe strokovnega ali znanstvenega naslova preneha z vročitvijo odločbe o odvzemu naslova diplomantu.
Po vročitvi odločbe senata o odvzemu naslova diplomantu univerza v Uradnem listu Republike Slovenije prekliče veljavnost izdane listine.