Datum objave: 17.03.2007
Kategorija: Aktualno na Univerzi
"Nočem, da bi šli v javno razpravo o novem zakonu tako, da bi se nato prepirali.". J.Zupan, minister za visoko šolstvo.
J.K.S. Sobotna priloga, Delo, 17.3.2007 sobota, 17. marec 2007
V daljšem pogovoru J.Zupan pravi, da so pripravili že več osnutkov krovnega raziskovalno-visokošolskega zakona. Kmalu se bo pričela razprava, a še prej bi se radi o temeljnih točkah uskladili z vsemi pomembnimi partnerji. Resolucija o nacionalnem programu je zdaj "v koalicijskem usklajevanju", vendar njena usoda ne bo vplivala na pripravo zakona. Precej zadev v osnutku zakona je treba "še pregledati na politični ravni in se o njih načelno dogovoriti". Raje ne napove, kdaj bo zakon začel veljati, pri "takem zakonu se rado kaj zaplete".
tudentom in univerzam so že dali usmeritve, "tisto, kar je v zakonu glavno, od česar ne bomo odstopili", so pa "možne različne izpeljave". Ustavno sodišče je pozvalo k ureditvi financiranja. O financiranju "se bo ministrstvo pogajalo z vsako institucijo posebej". Ker bo moral minister vsako leto v parlamentu poročati o napredku visokega šolstva in raziskovanja, bo potreboval "letna poročila o opravljenem delu, ki jih bodo morale pripraviti vse univerze in javni raziskovalni zavodi", o svojem napredku v "kakovosti izobraževalnega in raziskovalnega dela", o novih izvolitvah učiteljev in raziskovalcev, o sestavi zaposlenih, o pridobljenih evropskih projektih, objavljenih znanstvenih člankih...
Za vpis se bo težišče izbire kandidatov preneslo na fakultete. Matura naj ne bi bila vstopnica za študij, ni prav, da se dijaki zadnje leto učijo le za maturo. O vsednosti točk dijakov bodo presojale fakultete, izbrale bodo najprimernejše, ne npr. po uspehu v nižjih letnikih (gimnazije).
Glede očitkov o posegu v avtonomijo zavodov (npr. z omejevanjem vpisnh mest) pravi, da je "zlasti pri financiranju avtonomija zelo omejena". Pomeni predvsem to, "da lahko razsikovalci brez omejitev objavljajo svoje rezultate in da lahko profesorji sami odločijo, kako bodo učili, seveda pod pogojev, da študenti dobijo ustrezno znanje".
J.Zupan je zadovoljen s sodelovanjem inštitutov in univerz, ki so pripravili tudi skupne študijske programe. Z združevanje obeh področij se ne bo zgodilo nič posebno novega. "raziskovalne univerze tako in tako že imamo, čeprav ne v takem obsegu, kot si jih želimo".Tudi inštituti večinoma že opravljajo izobraževalne naloge, zdaj bi dali temu zakonodajno podlago. Združevanje dveh področij je njegov poglavitni cilj, še od takrat, ko je desetletja spremljal "škodljive posledice nasilnega ločevanja visokega šolstva in raziskovalnega področja, ki sodita skupaj".
J.K.S. Sobotna priloga, Delo, 17.3.2007 sobota, 17. marec 2007
V daljšem pogovoru J.Zupan pravi, da so pripravili že več osnutkov krovnega raziskovalno-visokošolskega zakona. Kmalu se bo pričela razprava, a še prej bi se radi o temeljnih točkah uskladili z vsemi pomembnimi partnerji. Resolucija o nacionalnem programu je zdaj "v koalicijskem usklajevanju", vendar njena usoda ne bo vplivala na pripravo zakona. Precej zadev v osnutku zakona je treba "še pregledati na politični ravni in se o njih načelno dogovoriti". Raje ne napove, kdaj bo zakon začel veljati, pri "takem zakonu se rado kaj zaplete".
tudentom in univerzam so že dali usmeritve, "tisto, kar je v zakonu glavno, od česar ne bomo odstopili", so pa "možne različne izpeljave". Ustavno sodišče je pozvalo k ureditvi financiranja. O financiranju "se bo ministrstvo pogajalo z vsako institucijo posebej". Ker bo moral minister vsako leto v parlamentu poročati o napredku visokega šolstva in raziskovanja, bo potreboval "letna poročila o opravljenem delu, ki jih bodo morale pripraviti vse univerze in javni raziskovalni zavodi", o svojem napredku v "kakovosti izobraževalnega in raziskovalnega dela", o novih izvolitvah učiteljev in raziskovalcev, o sestavi zaposlenih, o pridobljenih evropskih projektih, objavljenih znanstvenih člankih...
Za vpis se bo težišče izbire kandidatov preneslo na fakultete. Matura naj ne bi bila vstopnica za študij, ni prav, da se dijaki zadnje leto učijo le za maturo. O vsednosti točk dijakov bodo presojale fakultete, izbrale bodo najprimernejše, ne npr. po uspehu v nižjih letnikih (gimnazije).
Glede očitkov o posegu v avtonomijo zavodov (npr. z omejevanjem vpisnh mest) pravi, da je "zlasti pri financiranju avtonomija zelo omejena". Pomeni predvsem to, "da lahko razsikovalci brez omejitev objavljajo svoje rezultate in da lahko profesorji sami odločijo, kako bodo učili, seveda pod pogojev, da študenti dobijo ustrezno znanje".
J.Zupan je zadovoljen s sodelovanjem inštitutov in univerz, ki so pripravili tudi skupne študijske programe. Z združevanje obeh področij se ne bo zgodilo nič posebno novega. "raziskovalne univerze tako in tako že imamo, čeprav ne v takem obsegu, kot si jih želimo".Tudi inštituti večinoma že opravljajo izobraževalne naloge, zdaj bi dali temu zakonodajno podlago. Združevanje dveh področij je njegov poglavitni cilj, še od takrat, ko je desetletja spremljal "škodljive posledice nasilnega ločevanja visokega šolstva in raziskovalnega področja, ki sodita skupaj".