Univerza v Ljubljani odločno zavrača zadnja neosnovana in neprimerna javna namigovanja Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da je za nekritično, prehitro in premalo domišljeno akreditiranje novih visokih šol ter hkratno podeljevanje koncesij zasebnikom v zadnjih treh letih, kakorkoli soodgovorna.

Datum objave: 26.02.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Ministrstvo bi ob tem želeli spomniti, da ni univerza tista, ki predlaga in (sprejema) neustavne rešitve na tem področju, kot tudi ni univerza tista, ki ima prevladujoč vpliv na sestavo in delovanje Sveta RS za visoko šolstvo.

Na Univerzi v Ljubljani smo z začudenjem in ogorčenjem sprejeli odziv Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na vse pogostejša javno izrečena kritična stališča o katastrofalnem stanju na področju visokega šolstva, predvsem kar zadeva nekritično, prehitro, premalo domišljeno in pogostokrat legalno sporno akreditiranje novih visokih šol ter hkratno podeljevanje koncesij zasebnikom, v zadnjih treh letih.

Namigovati, da je za to kakorkoli soodgovorna Univerza v Ljubljani oziroma kar njena rektorica, prof. dr. Andreja Kocijančič, je milo rečeno nerazumno. Ministrstvo bi želeli spomniti, da ni univerza tista, ki je v zadnjih treh letih predlagala (in sprejemala) neustavne zakonske rešitve na tem področju. Prav tako ni univerza tista, ki ima prevladujoč vpliv na sestavo in kot je z zadnjo odločbo ugotovilo Ustavno sodišče RS, tudi prevladujoč in neustaven vpliv na delovanje Sveta RS za visoko šolstvo. Ministrstvo bi želeli tudi spomniti, da ni univerza tista, ki je v zadnjih treh letih podelila akreditacijo 24 novim visokim šolam, od tega 18 zasebnim, kot tudi ni univerza tista, ki je samo v decembru 2007 podelila 13 novih koncesij zasebnikom za izvajanje študijskih programov.

Je pa Univerza v Ljubljani, skupaj z ostalimi visokošolskimi in raziskovalnimi partnerji, torej drugimi javnimi univerzami, študenti, sindikati ter javnimi raziskovalnimi zavodi, ves čas opozarjala na zgrešenost takšne politike resornega ministrstva, ki je proizvedla stanje, v kakršnem smo in nenazadnje povzročila, da so samo v mandatu te vlade odstopili minister, pristojen za visoko šolstvo, resorni državni sekretar, predsednik Sveta RS za visoko šolstvo, predsednik Komisije za družbene in poslovne vede ter pravo pri Svetu za visoko šolstvo in da je bil nazadnje še razrešen generalni direktor Direktorata za znanost in visoko šolstvo.

Na podlagi tega zaskrbljeno ugotavljamo, da se zgrešena politika pristojnega ministrstva za visoko šolstvo nadaljuje tudi v spremenjeni personalni sestavi, hkrati pa se, spričo nenehnega prelaganja odgovornosti na posameznike iz, po ustavi in zakonu, neodvisnih institucij, resno sprašujemo, ali je ministrstvo sploh še sposobno obvladovati razmere na tem, za večjo blaginjo in hitrejši razvoj Slovenije, izjemno pomembnem področju.


Služba za stike z javnostmi UL