Maribor, 3. marca (STA) - Mariborska enota Teološke fakultete Univerze v Ljubljani danes praznuje jubilejno, 40. obletnico delovanja in god sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika teoloških znanosti in teoloških visokih šol. Po bogoslužju v stolni cerkvi je bila v Slomškovi dvorani slavnostna akademija. Osrednji govornik je bil evropski komisar Jan Figel.

Datum objave: 03.03.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Po besedah Figla, ki je zadolžen za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino, univerzitetna politika ostaja ena izmed evropskih prioritet tudi po novi lizbonski strategiji. Kot je poudaril, so s sodobno univerzo povezane tri pomembne reforme: boljše financiranje, boljše vodenje in tudi reforma predmetnikov.

Glede bolonjskega procesa je Figel dejal, da ta pomeni prizadevanje, da bi Evropa dosegla skupen izobraževalni prostor, kjer bo zopet možna akademska mobilnost. Ob tem je spomnil, da so se v prejšnjem stoletju zgodili številni posegi v sistem organiziranja visokošolskega študija, kar je vodilo k nekompatibilnosti med nacionalnimi sistemi.

Figel je menil, da lahko bolonjski proces pripomore tudi k revitalizaciji teološkega študija, ki se mora prav tako prilagajati zahtevam sodobnega časa. Po njegovih besedah je potrebno vedno bolj težiti k odprtosti, inovativnosti in ustvarjalnosti. Kot je še napovedal, bo prihodnji teden predstavil iniciativo, da bi bilo leto 2009 leto ustvarjalnosti in inovacij.

Številne visoke goste so nagovorili tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, minister za šolstvo in šport Milan Zver, rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič, rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, veliki kancler Teološke fakultete, ljubljanski nadškof Alojzij Uran, in predstojnik mariborske enote Teološke fakultete Vinko Potočnik.

Kucler Dolinarjeva je opozorila na vrsto razlogov za to, "da mora plemenita humanistična misel prevevati celotno visoko šolstvo". "Znotraj nje pa naj tudi kvalitetni programi Teološke fakultete pomagajo, da bo postsekularna družba zopet zaživela iz svoje notranje moči," je dejala ministrica.

Po besedah Zvera "Evropo bolj kot železo in beton druži kultura in duhovne vrednote, ki temeljijo na veri in religiji". Kot je dejal, v ospredje vse bolj prihaja tudi vrednota ekumenizma. "V sodobnem svetu ni dovolj zgolj strpnost med različnimi kulturami in religijami, temveč je potreben tudi medkulturni in medreligijski dialog. Le tako se bo sodobna družba izognila spopadu civilizacij," je dodal minister.

Kocijančičeva je opozorila, da "nismo v najlepšem času za razvoj humanističnih in družboslovnih ved". "Nekako se zdi, kot da nas silijo, da bi vzgajali predvsem za potrebe trga. Tudi to je potrebno, pa vendar univerza ni bila in nikoli naj ne bo strokovna šola, naj ne bo šola, ki vzgaja obrtnike," je poudarila rektorica. Z njo je soglašal tudi njen mariborski kolega Rozman.

Po besedah Urana je teologija "tista veda, ki nam omogoča opraviti prehod od pojava k temelju, v smislu, da nam približuje razumsko spoznanje Boga, hkrati pa spominja, da Boga spoznamo le po krščanski kreposti vere, upanja in ljubezni, ter po mističnem videnju". Ljubljanski nadškof je ob tem izrazil željo, da bi se na Teološki fakulteti oblikovali "pravi prinašalci upanja za naš svet".

Potočnik je na kratko povzel zgodovino mariborske enote Teološke fakultete. Po njegovih besedah začetek visokošolskega študija teologije v Mariboru sega v leto 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek za svojo Lavantinsko škofijo ustanovil visoko bogoslovno šolo. Do začetka druge svetovne vojne, ko je bilo delovanje šole nasilno prekinjeno, se je v njej izobrazilo 999 duhovnikov.

Povojne revolucionarne oblasti so z zaporo nadaljevale. Takrat so se mariborski študentje teologije - tedaj so teologijo skoraj izključno študirali le bodoči duhovniki - zatekli v Ljubljano, kjer je do leta 1968 končalo študij 154 duhovnikov mariborske škofije. Leta 1968, ko so se politične razmere izboljšale in tudi zaradi prostorske stiske v Ljubljani, se je v Mariboru obnovil študij teologije, in sicer pod upravo Teološke fakultete v Ljubljani.

Predavanja so se začela 15. oktobra 1968. Po demokratičnih spremembah se zanimanje za študij teologije zelo poveča. Zanj se odloča vse več fantov in deklet, ki ne nameravajo postati duhovniki ali redovniki. Tako se v letih od 1993 do 1995 študij v Mariboru razširi na celoten program, ki ga izvaja Teološka fakultete v Ljubljani.

Tudi danes v Mariboru poteka celotni študij teologije z nekaj nad 200 študenti. Med njimi je približno dve tretjini žensk, okoli 15 študentov je duhovniških kandidatov. Več kot polovica profesorjev Teološke fakultete predava na obeh lokacijah - v Ljubljani kot v Mariboru.

Bogoslužje v stolni cerkvi je vodil mariborski nadškof Franc Kramberger ob somaševanju drugih slovenskih škofov in profesorjev Teološke fakultete. Na slavnostni akademiji so diplomantom Teološke fakultete podelili diplome, prireditev pa je spremljal pester kulturni program.