Datum objave: 19.03.2007
Kategorija: Aktualno na Univerzi
anghajska lestvica, velikost univerz in slovenska stvarnost. Peter Maček, Delo, ponedeljek, 19. marec 2007
Univerze po svetu so izredno raznolike, piše (prorektor UL) P.Maček. največja kitajska ima 2,3 milijona, indijska pa 1,4 milijona študentov, dve državni v New Yorku nekaj nad 400.000, v ZDA sicer prevladujejo take z 20.000 do 25.000 študenti. V Evropi jih ima ima rimska La Sapienza 140.000, bolonjska pa 100.000. Med univerzami v znani šanghajski lestvici, razvrščenimi po raziskovalnih kazalcih jih imajo evropske in azijsko-pacifiške univerze povprečno 25.000, tiste v ZDA, ki so bolj raziskovalno usmerjene, pa 15.000. Slovenske univerze, ki niso na tej lestvici, zaostajajo za omenjenimi predvsem po številu zaposlenih. To kaže na njihovo predvsem pedagoško poslanstvo, čeprav se tudi pri raziskovalni dejavnosti dobro odrežejo v mednarodnih primerjavah. če bi želeli povečati kakovost naših univerz bi morali povečati število kakovostnega osebja in hkrati delež prihodka za raziskovalno dejavnost, ali pa povečati število ustanov s povsem novim osebjem. Neustrezno je drobiti obstoječe univerze, saj številčnih razmerij ne bi spremenili. rešitev je prezaposlitev raziskovalcev ali "uvoz" kakovostnih kadrov iz tujine. Ni smiselna možnost zmanjševati število študentov. "Sedanja navada, da univerze z istim osebjem ustanavljajo nova visokošolska središča v slovenskih regijah lahko pomeni le upad kakovosti".
Univerze po svetu so izredno raznolike, piše (prorektor UL) P.Maček. največja kitajska ima 2,3 milijona, indijska pa 1,4 milijona študentov, dve državni v New Yorku nekaj nad 400.000, v ZDA sicer prevladujejo take z 20.000 do 25.000 študenti. V Evropi jih ima ima rimska La Sapienza 140.000, bolonjska pa 100.000. Med univerzami v znani šanghajski lestvici, razvrščenimi po raziskovalnih kazalcih jih imajo evropske in azijsko-pacifiške univerze povprečno 25.000, tiste v ZDA, ki so bolj raziskovalno usmerjene, pa 15.000. Slovenske univerze, ki niso na tej lestvici, zaostajajo za omenjenimi predvsem po številu zaposlenih. To kaže na njihovo predvsem pedagoško poslanstvo, čeprav se tudi pri raziskovalni dejavnosti dobro odrežejo v mednarodnih primerjavah. če bi želeli povečati kakovost naših univerz bi morali povečati število kakovostnega osebja in hkrati delež prihodka za raziskovalno dejavnost, ali pa povečati število ustanov s povsem novim osebjem. Neustrezno je drobiti obstoječe univerze, saj številčnih razmerij ne bi spremenili. rešitev je prezaposlitev raziskovalcev ali "uvoz" kakovostnih kadrov iz tujine. Ni smiselna možnost zmanjševati število študentov. "Sedanja navada, da univerze z istim osebjem ustanavljajo nova visokošolska središča v slovenskih regijah lahko pomeni le upad kakovosti".