Ljubljana, 15. februarja (STA) - Poslanec LDS Rudolf Moge se je novinarski konferenci odzval na ustanavljanje novih fakultet in morebitne pete univerze. Kot je dejal, se v LDS zavzemajo za to, da bi ostal visokošolski prostor urejen in primerljiv z evropskim prostorom. Zadnje poteze na tem področju po njegovem kažejo, da gremo ravno v obratni smeri in da se bližamo razsulu.

Datum objave: 15.02.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Moge je ob tem spomnil na zakon o visokem šolstvu in resolucijo o visokem šolstvu. Ta naj bi bila dokument, ki naj bi pokazal cilje, kam plujemo, vendar je bila sprejeta po njegovem na tak način, kot se v zgodovini slovenskega parlamenta še ni zgodilo. "Resoluciji so najprej nasprotovale vse univerze z rektorji na čelu, nasprotovali so ji študentje, sindikati, in ko se je resolucija sprejemala, se je prvič zgodilo, da se je nek dokument sprejel brez prisotnosti opozicije," je dejal.

Ob tem je Moge vnovič poudaril nestrinjanje njegove stranke z nekaterimi ukrepi, zapisanimi v resoluciji. Pri tem je izpostavil ukrep številka 28, ki predvideva odprtje sedem do 10 univerz, med katerimi naj bi jih bila vsaj polovica zasebnih. Po njegovem se je treba pri tem vprašati, ali Slovenija res potrebuje toliko univerz.

"Menim, da je rokohitrsko obravnavanje mreže javno financiranih visokošolskih inštitucij kardinalna zmota, ki utegne usodno vplivati na to, ali bomo kot narod izgubili vidnejše mesto v visokem šolstvu v prihodnosti," je dejal. Po njegovem gredo namreč trendi v Evropi ravno v nasprotno smer, to je v smeri, da se fakultete združujejo.

Po poslančevem mnenju fakultete, če bodo preveč razdrobljene, ne bodo mogle konkurirati drugim svetovnim fakultetam. Kot je dejal, v Evropi velja nek tržni mehanizem, v katerem je mogoč pretok profesorjev in študentov, zato si lahko študentje, ki imajo več denarja, izbirajo univerze, na katerih želijo študirati. "Te so praviloma bolj prepoznavne. Razdrobljene univerze v Sloveniji pa so daleč od tega, da bi lahko zadostile osnovnim kakovostnim kriterijem, po katerih bi jih lahko primerjali z drugimi fakultetami v svetovnem merilu," je dejal Moge. Po njegovem se bodo tako študentje raje odločali za druge fakultete.

Da Slovenija ne potrebuje toliko fakultet, po Mogetovih besedah ni samo mnenje LDS, pač pa tudi Janka Prunka, ki je po njegovih besedah blizu vladajoči politični opciji.

Na novinarski konferenci se je poslanec na kratko dotaknil tudi pete univerze na Brdu pri Kranju, za ustanovitev katere senat za akreditacije pri svetu za visoko šolstvo v četrtek sicer ni dal potrebnega soglasja. Po Mogetovih besedah ministrstvo za visoko šolstvo z zavzemanjem za ustanovitev te fakultete krši lastna načela, saj je še nedavno izjavljalo, da bo pospeševalo vpis na tehnične fakultete, medtem ko bi bila omenjena fakulteta družboslovna.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je v odzivu na Mogetove navedbe poudarilo, da je slovenski visokošolski prostor evropsko primerljiv in zakonsko urejen. Poudarjajo, da ministrstvo dosledno spoštuje zakon o visokem šolstvu, po katerem je svet RS za visoko šolstvo pri opravljanju svojih nalog in odločanju samostojen. Ministrstvo zato pri nastajanju novih študijskih programov, visokošolskih zavodov ali univerz nima pristojnosti.

"Res pa je, da se na načelni ravni zavzemamo za odpiranje visokošolskega prostora v smislu regionalizacije. S tem študij približujemo kraju bivanja študentov. Po drugi strani pa omogočamo regijam, da razvijajo tiste študijske programe, za katere kaže interes tudi regijsko gospodarstvo. Takšni primeri so na primer ustanovitev Fakultete za energetiko v Krškem, Visoke šole za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu in Visoke zdravstvene šole na Jesenicah," so sporočili z ministrstva.