Ljubljana, 14. februarja (STA) - Predsednik komisije za družbene in poslovne vede sveta za visoko šolstvo Janko Prunk je danes pojasnil, da njegov protestni odstop z mesta predsednika komisije nima nič z načrtovano zasebno univerzo Petra Jambreka. Senat za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo pa danes ni izglasoval predloga za ustanovitev nove univerze na Brdu pri Kranju.

Datum objave: 14.02.2008

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Prunk je za STA pojasnil, da njegov protestni odstop nima nič z načrtovano zasebno univerzo Petra Jambreka. Obenem je zanikal, da je odstopil po seji komisije, saj je to storil pred njenim začetkom.

Kot je dejal Prunk, "so nekateri mediji napačno navedli, da sem odstopil po seji komisije, ker so sprejemali stvari, ki mi niso bile všeč. To ni res, jaz sem odstopil pred sejo komisije in nisem nič vplival na to, kaj je komisija pred dvema dnevoma sprejela".

Razlog za Prunkov odstop je bil protest proti "preveč divjemu in prehitremu ustanavljanju visokošolskih zavodov". Ob tem je poudaril, da ni imel v mislih Petra Jambreka oz. njegovega projekta.

Po njegovem je mnogo slabših projektov za ustanovitev univerz, denimo projekt za ustanovitev univerze v Novem mestu. Ta ima po Prunkovem najmanj kakovostnih profesorjev med predlagatelji.

Prunk je dodal, da njegovo odklonilno stališče do trendov pri ustanavljanju visokošolskih zavodov ni novo, saj je javnosti znano že od avgusta lani, ko je na prošnjo državnega sveta bil med podpisniki in sestavljavci alternativne resolucije za razvoj visokega šolstva.

Privatne visokošolske ustanove, ki se ta čas ustanavljajo, po Prunkovo ne premorejo znanstvene odličnosti. Privatno visoko šolstvo je za Prunka smiselno le, če prinaša novosti, dopolnjuje javno šolstvo v deficitarnih segmentih ali če prinaša znanstveno odličnost.

Glede današnje izjave ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar pa Prunk ocenjuje, da se pri tem vprašanju diametralno razlikujeta. Po njegovo pa ni problem samo v ministrici, pač pa v mnogih posameznikih tako v njeni kot morda tudi v drugih strankah.

Ministrica je namreč na novinarski konferenci poudarila, "da je nastajanje novih visokošolskih zavodov zagotovo v prid študentom, saj prinaša v slovenski visokošolski prostor večjo možnost izbire".

"Vedno sem zagovarjala odprtost visokošolskega prostora, hkrati pa sem vesela, da si tudi vodstva univerz želijo konkurence in jo na tem področju pozdravljajo. Glede kakovosti diplomantov bo o njej najbolje presojal trg dela," je pojasnila ministrica.

O oceni kakovosti visokega šolstva je po besedah Kucler Dolinarjeve težko govoriti pavšalno. "Take odločitve je treba sprejeti z zdravim razumom in ne ad hoc, posebej pa ne, če so podane s strani nekoga, ki je v nekem procesu že zelo dolgo, naenkrat pa je njegova odločitev drugačna. Sama k temu pristopam dokaj previdno," je odgovorila na vprašanje, če na ministrstvu prevzemajo odgovornost za kakovost visokega šolstva.

Kucler Dolinarjeva je bila na sredinem posvetu v Posavju seznanjena, da jo želi Prunk obvestiti o razmerah v visokem šolstvu. Dejala pa je, da se mora Prunk najprej obrniti na predsednika sveta za visoko šolstvo, ki po njenih besedah deluje kot samostojen organ, ki vse svoje odločitve sprejema "neodvisno, strokovno in nepristransko".

Senat za akreditacije pri svetu za visoko šolstvo pa na svoji seji ni izglasoval ustanovitve nove univerze na Brdu pri Kranju, je sporočil predsednik senata Jurij Tasič. Pri glasovanju so bili trije člani za ustanovitev, trije pa so se vzdržali.

Tasič je v izjavi za medije pojasnil, da so se v razpravi na senatu strinjali, da mora nov program prinašati nove vsebine v slovenski visokošolski prostor ter graditi na enakih pogojih kot ostale univerze. "Na osnovi tega smo tudi glasovali," je še dejal in dodal, da bodo predlog predvidoma ponovno obravnavali na naslednji seji senata.

Tasič se strinja s stališči Janka Prunka, ki je v torek odstopil s funkcije predsednika komisije za družbene in poslovne vede ter pravo sveta za visoko šolstvo. Predsednik senata tako od morebitnih novih visokošolskih zavodov zahteva "visoke, mednarodno primerljive kriterije, ki vzdržijo vsako konkurenco".

Po njegovi oceni je sicer fakultet v fazi ustanavljanja na humanističnem in družboslovnem področju "morda malo preveč", zato bi kazalo razmišljati o dvigu kriterijev. "Dejansko bi morali poiskati skupne kriterije, ki bi bili minimalni kriteriji za recenzente, za profesorje in za programe," je še poudaril Tasič.