Datum objave: 05.03.2008
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Türk je povedal, da je družbeni konsenz o visokem šolstvu oz. iskanje odgovorov na kritična vprašanja glede družbenega konsenza treba doseči tako na akademski kot politični ravni. Pri tem je poudaril vprašanje financiranja visokega šolstva in vprašanje strukture agencije za nadzor kakovosti v visokem šolstvu. Poudaril je, da so to razvojni imperativi, ki so potrebni tudi za uresničevanje Lizbonske strategije.
Po mnenju predsednika republike je s tem povezana tudi bolonjska šolska reforma. "Ta ima temeljne vrednote, kot so večja učinkovitost študija, krajši študij in večja mednarodna mobilnost," je pojasnil. Ob tem se je vprašal, "ali se bolonjska reforma izvaja z zadostnim angažiranjem ali se izvaja zgolj še kot ena birokratska domislica".
Pojasnil je tudi, da se je v financiranje visokega šolstva, v primerjavi z vlaganjem države v osnovno in srednje šolstvo, malo vlagalo. "Po višini finančnega vlaganja na študenta glede na delež BDP smo pod povprečjem," je dejal in dodal, da je visoko šolstvo treba finančno podpirati. Obenem je dejal, da prihaja do zanimivega protislovja, ko se nove zasebne šole ustanavljajo z javnim denarjem, medtem ko javno visoko šolstvo zmanjšuje finančni primanjkljaj z zasebnimi viri s pomočjo izrednega študija.
Predsednik republike je tudi poudaril, "da na eni strani postopki akreditacije novih fakultet ne uživajo zaupanja, na drugi strani pa slišimo načelne poudarke o potrebi po večji konkurenci". Po njegovih besedah je o tej problematiki pričakovati resen pogovor.
Rektorica Univerze v Ljubljani (UL) Andreja Kocijančič pa je dejala, da se je morala univerza v lanskem letu močno potruditi, da je ohranila svojo avtonomijo, "ko so jo želeli razkosati in sprivatizirati". Po njenih besedah je univerza iz tega izšla močnejša in samozavestnejša.
Dejala je še, da ne morejo zgolj opazovati nastajanja novih fakultet in celo univerze. Kot najboljša in najstarejša univerza so po njenih besedah soodgovorni za razvoj kakovosti visokega šolstva. Prepričana je, da bi morali v Sloveniji ustanoviti neodvisno agencijo za nadzor kakovosti v visokem šolstvu. Tudi Kocijančičeva je opozorila na "problem podfinanciranja na raziskovalnem in pedagoškem področju". Država mora investirati več v visoko šolstvo, je dodala.
Poudarila je tudi, da se je od letošnjih 486 zlatih maturantov, kar 433 vpisalo na UL. Po njenih besedah so tudi njihovi diplomiranci, "kot so predsednik države, predsednik vlade, predsednik DZ, evropski komisar in mnogi ministri vlade, dokaz, da v pedagoškem delu nismo veliko grešili". Dodala je še, da UL spada med 500 najboljših univerz na svetu in da se uvršča znotraj štirih odstotkov najboljših evropskih univerz.