Univerza v Ljubljani in deželni dvorec
V rušilnem potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, je bil med stavbami, ki so bile tako poškodovane, da so jih porušili in sezidali na novo, tudi nekdanji deželni dvorec na Kongresnem trgu. Graditi so ga začeli v letu 1899, leta 1902 pa je bila stavba dograjena in je služila kot sedež kranjskega deželnega zbora in deželnega odbora.
Poslopje deželnega dvorca je zasnovano kot renesančna palača in ima zaradi razlik v nivojih terena v Gosposki ulici pritličje in tri nadstropja, v drugih ulicah pa zvišano pritličje in dve nadstropji. V reprezentativnem prvem nadstropju je v traktu proti Kongresnemu trgu sejna soba z izhodom na balkon – nekdanja sejna soba deželnega glavarja. Na nasprotni strani, proti Židovski stezi, pa je deželna zbornica, do katere vodi stopnišče tudi iz Vegove ulice. V prvem nadstropju so še drugi bogato dekorirani prostori, v drugem nadstropju pa je zlasti lepa slavnostna sprejemnica deželnega glavarja, ki je bila povezana z njegovim stanovanjem.
Med letoma 2000 in 2004 sta bili po študiji, ki jo je pripravil prof. dr. Peter Fister s študenti Fakultete za arhitekturo, prenovljeni notranjost in zunanjost nekdanjega deželnega dvorca. Ker je stavba kulturni spomenik, je bil osnovni cilj prenove v čim večji meri obnoviti njeno prvotno podobo.
Leta 1919 se je v nekdanjem deželnem dvorcu naselila novoustanovljena prva slovenska univerza, ki se je od prvotnih petih fakultet razvila v skupnost triindvajsetih fakultet in treh umetniških akademij z bogato tradicijo. Univerza v Ljubljani slovi po kakovosti družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih, tehničnih in umetniških študijskih programov ter je osrednja in največja izobraževalna in raziskovalna ustanova in kot taka navzoča po vsem mestu, ki se ponaša z nazivom »univerzitetno«. Njeno osrednje poslopje je simbol Univerze v Ljubljani in temelj njene enotne podobe.