Prva stran
  1. Leto plus
  2. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  3. Dodiplomski in enoviti magistrski programi
  4. Magistrski študijski programi
  5. Doktorski študijski programi
  6. Partnerji
  7. Prijavno-sprejemni postopki
  8. Cenik storitev za študente
  9. Študentski svet
  10. Študenti s posebnim statusom
  11. Duševno zdravje

Letna srečanja doktorske šole

Letno srečanje Doktorske šole Univerze v Ljubljani je bilo letos 28. novembra 2019 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Namenjeno je bilo pregledu novih trendov na področju doktorskega študija in razpravi o drugih za kakovost doktorskega študija pomembnih aktualnih temah.

ls19
Foto: Urban Resnik

erw
 

 

V prvem delu je predstojnica Doktorske šole UL prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela predstavila novosti na področju doktorskega študija v mednarodnem okolju in Hanoverska priporočila, katerih ključni cilj je razvoj izvirnih, odgovornih in etičnih mislecev in raziskovalcev, odličnost doktoratov ter oblikovanje novih in izvirnih idej in znanj, temelječih na družbeni in etični odgovornosti za dobrobit družbe. Bistvo priporočil je razmislek o decentralizaciji doktorskega študija in premik k strateškemu pomenu znanosti v družbi.
Predstavitev prof. dr. Aleksandre Kanjuo Mrčele

ls19
Foto: Urban Resnik


Mentorica leta 2018 prof. dr. Barbara Koroušić Seljak z IJS
je na kratko predstavila svoje izkušnje na področju mentoriranja doktorskih študentov. Kot ključni sestavini za dobro mentorstvo je izpostavila človeški odnos in spoštovanje z obeh strani. Pri tem je, kot je poudarila, zelo pomembno, da mentor zna prepoznati značaj posameznega doktoranda, ki ga vodi, da ga razume in da v njem prepozna človeka. Mentor mora ugotoviti, kakšen način dela mu ustreza in temu prilagoditi skupno raziskovalno delo in doktorsko usposabljanje. Izpostavila je, da svoje doktorande vedno obravnava kot sebi enakovredne kolege in na tem gradi odnos z njimi, jih povezuje z drugimi kolegi in vključuje v različne projekte, spodbuja sodelovanje na mednarodnih dogodkih in jim pomaga vzpostaviti svoje raziskovalne mreže. Najpomembnejša je po njenem dobra komunikacija in razumevanje doktorandov. Če mentor ugotovi, da doktorand potrebuje svobodo, mu jo mora dati, enako tudi, če potrebuje več usmerjanja. Mentor mora razmišljati o doktorandu in ne le o svojem delu. Od svojih doktorandov se vseskozi uči in raste in z njimi ohranja stik ves čas, tudi po zaključku študija.
 

Dr. Urška Slapšak, predsednica Mlade akademije, društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere, je predstavila izzive doktorskih študentov in mentorjev, njune dolžnosti in pravice ter ključna vprašanja, ki jih morata v izogib kasnejšim nesoglasjem rešiti že pred začetkom skupne poti. Po njenem je najpomembnejše, da se mentor in doktorand pred začetkom usposabljanja pogovorita o željah, uskladita svoja pričakovanja in se dogovorita o načinu dela. Pri nadaljnjem sodelovanju pa je za preprečitev morebitnih nesporazumov izjemno pomembna iskrena komunikacija ter odkrit, profesionalen in korekten odnos. Dotaknila se je tudi pomembnosti uravnoteženja med delom in osebnim življenjem, skrbjo za mentalno zdravje in podporo mentorja v trenutkih padca motivacije. Izpostavila je tveganje, ki je nujno za dosego preboja in hkrati vztrajnost in delavnost, ki doktoranda ob podpori in spodbudah mentorja pripeljejo do znanstvene odličnosti.
Predstavitev dr. Urške Slapšak

ls19
Foto: Jasmina Balant


Mag. Nataša Briški
je v nadaljevanju predstavila Metino listo in Meta PHoDcast, katere namen je spodbujanje odgovornega novinarstva, sodelovanje v projektih za enakost spolov in promocija znanosti. V okviru podkasta Meta PHoDcast si prizadevajo za boljše razumevanje znanosti in promocijo izjemnih dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev. V predstavitvi je izpostavila, da se v Sloveniji na splošno premalo zavedamo pomena promocije znanosti in da je za raziskovalce zelo pomembno, kako komunicirajo z mediji oziroma kako svoje delo predstavijo širši javnosti. Med drugim v okviru Metine liste delajo tudi monitoring slovenskih raziskovalcev, ki delajo v tujini. Na podstrani Kje so naše ladje predstavljajo slovenske znanstvenice in znanstvenike, ki delujejo, poučujejo in raziskujejo na tujih znanstveno raziskovalnih ustanovah.
Predstavitev mag. Nataše Briški

 

V drugem delu srečanja so udeleženci nadaljevali delo v skupinah in na delavnicah razpravljali o generičnih znanjih, temnih plateh mentoriranja, spremljanju kakovosti doktorskega študija in internacionalizaciji doktorskega študija.

ls19
Foto: Tina Žurbi

Povzetki delavnic:
Delavnica 1: Generična znanja
Delavnica 2: Temne plati mentoriranja
Delavnica 3: Spremljanje kakovosti doktorskega študija
Delavnica 4: Internacionalizacija doktorskega študija

Plenarna razprava je pokazala številne izzive, ki jim bo Doktorska šola v naslednjem letu namenila še večjo pozornost z namenom višje kakovosti doktorskega študija. Poleg stalne skrbi za spremljaje kakovosti doktorskega študija in kulture mentoriranja velja izpostaviti še iskanje načina, kako na institucionalni ravni oblikovati skupnost doktorskih študentov, kako postati še bolj prijazna univerza tujim študentom, kako zagotoviti enake pogoje doktorandom, ki nimajo statusa mladega raziskovalca ter oblikovanje ponudbe generičnih znanj, ki bodo doktorandke in doktorande opolnomočila za nadaljnjo kariero.

 

Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo pomembnosti mentorstva na doktorskem študiju. Mentorji so ključne osebe, ki skrbijo za kakovost doktorskih disertacij in razvoj odličnih doktorjev znanosti. Kakovost mentorstva ni odvisna le od mentorja, temveč predvsem od kakovosti odnosa mentor - doktorand. In prav zaradi tega smo letošnje srečanje Doktorske šole, ki je bilo 22. novembra 2018, na UL FDV, posvetili izzivom mentoriranja na doktorskem študiju.

srecanje18_1

 

DSC06272-v2

 

Na srečanju, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno mladim mentorjem na doktorskem študiju, so o pomenu mentoriranja, njihovi vlogi pri zagotavljanju kakovosti doktorskega študija in izzivih razpravljali izkušeni mentorji skupaj z mladimi mentorji in doktorandi.  

V prvem delu srečanja je svoje izkušnje mentorstva na doktorskem študiju predstavil mentor leta 2017 prof. dr. Primož Ziherl z UL FMF. Po njegovem mnenju ne obstaja recept za uspešno mentoriranje. Zaradi zelo osebnega odnosa med mentorjem in doktorandom je zelo pomembno, da se oba v tem dolgotrajnem odnosu dobro spoznata in že na začetku začrtata skupno pot. Odgovornost mentorja, da omogoči oziroma pomaga doktorandu realizirati raziskovalne ambicije, je zelo velika, saj je nenazadnje cilj doktorskega študija po njegovem mnenju pridobitev licence za samostojno raziskovalno delo.
ziherl

Lastnosti dobrih mentorjev in težave, s katerimi se soočajo doktorandi, je predstavila Urška Slapšak, predsednica Mlade akademije, društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere. Izpostavila je motivacijo doktoranda kot najpomembnejšo skrivno sestavino na poti do doktorata znanosti, ki med študijem precej niha in je razlog, da veliko študentov na tej poti tudi obupa. Dotaknila se je tudi izzivov doktorskih študentov in pomembnost sodelovanja z mentorjem ves čas študija.

Predstavitev Urške Slapšak

Mag. Irena Vipavc Brvar pa je predstavila poslanstvo, naloge in prednosti Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), ki na nacionalni ravni opravlja storitev podatkovnega središča za družboslovje. Glavne storitve ADP so prevzem raziskovalnega gradiva, digitalno skrbništvo nad predanim gradivom in zagotavljanje dostopa do raziskovalnega gradiva. Iz širokega nabora družboslovnih disciplin pridobiva pomembne podatkovne vire, zanimive za slovenske družboslovce, jih shranjuje in varuje pred uničenjem ter namenja nadaljnji rabi za znanstvene, izobraževalne in druge namene.

Predstavitev mag. Irene Vipavc Brvar


V drugem delu srečanja so udeleženci na delavnicah razpravljali o različnih izzivih mentoriranja.

Povzetki delavnic – izzivi mentoriranja z mladimi mentorji

Delavnica 1: Kaj je mentoriranje?
Udeleženci delavnice z vodjo prof. dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela
del1
Foto: Primož Hrvacki

Delavnica 2: Spodbujanje (med)odvisnosti raziskovalcev:  med prevelikim nadzorom in osamljenostjo
Udeleženci delavnice z vodjo prof. dr. Barbaro Simončič
del2
Foto: Primož Hrvacki

Delavnica 3: Odličnost mentoriranja: med neodgovornostjo in birokratizacijo
Udeleženci delavnice z vodjo izr. prof. dr. Tadejo Zupančič
del3
Foto: Primož Hrvacki

Delavnica 4: Mentoriranje preko meja (tujih študentov, drugih disciplin, drugih sfer, npr. gospodarstvo, NGO)
Udeleženci delavnice z vodjem izr. prof. dr.  Danijelom Skočajem
del4
Foto: Primož Hrvacki

Delavnica 5: Konflikti v mentorskem procesu
Udeleženci delavnice z vodjo izr. prof. dr. Andrejo Žgajner Gotvajn 
del5
Foto: Primož Hrvacki

Plenarna razprava je pokazala, da je odličnost mentoriranja zelo kompleksna in da je skrb za odlično mentoriranje tudi odgovornost institucije. Med glavnimi izzivi velja izpostaviti sistematično izobraževanje mladih mentorjev, skrb za kakovost in etičnost, redne izmenjave raziskovalnih idej in izkušenj, krepitev sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, okrepitev sodelovanja z  vrhunskimi strokovnjaki iz gospodarstva in njihova vključitev v mentorski proces, promocija doktorjev znanosti v gospodarstvu. 

Zaključki srečanja
 

Posvet Doktorske šole Univerze v Ljubljani: »Aktualni izzivi in prihodnost doktorskega študija v Evropi, po 10 letih delovanja DOKTORSKE ŠOLE Univerze v Ljubljani«, dne 25. maja 2017

S posvetom o aktualnih in prihajajočih izzivih doktorskega študija ter prioritetah njegovega nadaljnjega razvoja na Univerzi v Ljubljani smo obeležili že deseto obletnico delovanja Doktorske šole. Poseben poudarek je bil namenjen pomembni vlogi mentoric in mentorjev doktorskih študentov v spremenjenih pogojih in okoliščinah doktorskega študija. Kot gosti posveta, ki je namenjen vsem odgovornim za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani, so sodelovali dr. David Oliva Uribe, vodja Sveta za doktorsko izobraževanje Evropskega združenja univerz (EUA-CDE), prof. dr. Mario Poljak, Mentor leta 2016 po izboru društva Mlada akademija, prof. dr. Snježana Prijić Samaržija, rektorica Univerze na Reki, prof. dr. Peter Scherrer, prorektor Univerze v Gradcu, in Jernej Zupanc, predstavnik Društva Mlada akademija.

Program posveta
 

Gradiva s posveta:


Slike s posveta

 dr. David Oliva Uribe, vodja Sveta za doktorsko izobraževanje Evropskega združenja univerz (EUA-CDE), prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani in prof. dr. Borut Božič, predsednik Upravnega odbora Univerze v LjubljaniNagovor predstojnice Doktorkse šole prof .dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani,prof. dr. Peter Scherrer, prorektor Univerze v GradcuDSC_3448.JPGdr. David Oliva Uribe, vodja Sveta za doktorsko izobraževanje Evropskega združenja univerz (EUA-CDE)prof. dr. Mario Poljak, Mentor leta 2016 po izboru društva Mlada akademijaprof. dr. Snježana Prijić Samaržija, rektorica Univerze na Reki

Prispevki in slike s Posveta  Doktorske šole Univerze v Ljubljani: »Kakovost doktorskega študija v času internacionalizacije visokega šolstva«, dne 25. maja 2016

Posvet Doktorske šole Univerze v Ljubljani: »Kakovost doktorskega študija v času internacionalizacije visokega šolstva«, dne 25. maja 2016: na letošnjem srečanju, ki ga namenjamo vsem odgovornim za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani, bomo spregovorili o aktualnih vprašanjih odličnosti doktorskega študija, še posebej o novostih in stalnicah v kakovostni skrbi za raziskovalno in profesionalno rast doktorskih študentov in študentk v pogojih pospešene internacionalizacije raziskovanja in izobraževanja.

Udeležence posveta je v uvodu pozdravil rektor prof. dr. Ivan Svetlik. 

Predstojnica Doktorske šole prof. dr. Katja Breskvar je predstavila priporočila EUA-CDE (Council for Doctoral Education) o mentorstvu doktorskih študentov.   

Na letošnjem srečanju je kot gost sodeloval tudi profesor David Bogle, ki je predstojnik doktorske šole na UCL (University College London)  in predsedujoči v skupini odgovornih za doktorski študij LERU (League of European Research Universities). 

Svoje izkušnje in poglede na mentorstvo doktorskih študentov sta predstavila prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko in prof. dr. Domen Leštan z Biotehniške fakultete. Prof. dr. Marko Pahor pa je predstavil izkušnjo  Ekonomske fakultete na področju usposabljanja in informiranja mentorjev na doktorskem študiju. 

Marjana Slobodnik in Sergeja Mitič iz službe za doktorski študij sta predstavili določila Statuta in sklepe Senata UL, ki opredeljujejo mentorstvo in somentorstvo  na doktorskem študiju ter stališča doktorskih študentov o mentorjih.

Predstavitve s posveta:
Prof. dr. Katja Breskvar 
Prof. David Bogle.ppsx
Prof. dr. Damijan Miklavčič
Prof. dr. Domen Leštan
Prof. dr. Marko Pahor
Marjana Slobodnik in Sergeja Mitič

Fotografije s posveta:
C75T0399C75T0419C75T0428C75T0441C75T0447C75T0451C75T0456C75T0470C75T0471C75T0473C75T0477C75T0479