Letna srečanja doktorske šole
Izzivi mentoriranja na doktorskem študiju, november 2018
Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo pomembnosti mentorstva na doktorskem študiju. Mentorji so ključne osebe, ki skrbijo za kakovost doktorskih disertacij in razvoj odličnih doktorjev znanosti. Kakovost mentorstva ni odvisna le od mentorja, temveč predvsem od kakovosti odnosa mentor - doktorand. In prav zaradi tega smo letošnje srečanje Doktorske šole, ki je bilo 22. novembra 2018, na UL FDV, posvetili izzivom mentoriranja na doktorskem študiju.
Na srečanju, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno mladim mentorjem na doktorskem študiju, so o pomenu mentoriranja, njihovi vlogi pri zagotavljanju kakovosti doktorskega študija in izzivih razpravljali izkušeni mentorji skupaj z mladimi mentorji in doktorandi.
V prvem delu srečanja je svoje izkušnje mentorstva na doktorskem študiju predstavil mentor leta 2017 prof. dr. Primož Ziherl z UL FMF. Po njegovem mnenju ne obstaja recept za uspešno mentoriranje. Zaradi zelo osebnega odnosa med mentorjem in doktorandom je zelo pomembno, da se oba v tem dolgotrajnem odnosu dobro spoznata in že na začetku začrtata skupno pot. Odgovornost mentorja, da omogoči oziroma pomaga doktorandu realizirati raziskovalne ambicije, je zelo velika, saj je nenazadnje cilj doktorskega študija po njegovem mnenju pridobitev licence za samostojno raziskovalno delo.
Lastnosti dobrih mentorjev in težave, s katerimi se soočajo doktorandi, je predstavila Urška Slapšak, predsednica Mlade akademije, društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere. Izpostavila je motivacijo doktoranda kot najpomembnejšo skrivno sestavino na poti do doktorata znanosti, ki med študijem precej niha in je razlog, da veliko študentov na tej poti tudi obupa. Dotaknila se je tudi izzivov doktorskih študentov in pomembnost sodelovanja z mentorjem ves čas študija.
Mag. Irena Vipavc Brvar pa je predstavila poslanstvo, naloge in prednosti Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), ki na nacionalni ravni opravlja storitev podatkovnega središča za družboslovje. Glavne storitve ADP so prevzem raziskovalnega gradiva, digitalno skrbništvo nad predanim gradivom in zagotavljanje dostopa do raziskovalnega gradiva. Iz širokega nabora družboslovnih disciplin pridobiva pomembne podatkovne vire, zanimive za slovenske družboslovce, jih shranjuje in varuje pred uničenjem ter namenja nadaljnji rabi za znanstvene, izobraževalne in druge namene.
Predstavitev mag. Irene Vipavc Brvar
V drugem delu srečanja so udeleženci na delavnicah razpravljali o različnih izzivih mentoriranja.
Povzetki delavnic – izzivi mentoriranja z mladimi mentorji
Delavnica 1: Kaj je mentoriranje?
Udeleženci delavnice z vodjo prof. dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela
Foto: Primož Hrvacki
Delavnica 2: Spodbujanje (med)odvisnosti raziskovalcev: med prevelikim nadzorom in osamljenostjo
Udeleženci delavnice z vodjo prof. dr. Barbaro Simončič
Foto: Primož Hrvacki
Delavnica 3: Odličnost mentoriranja: med neodgovornostjo in birokratizacijo
Udeleženci delavnice z vodjo izr. prof. dr. Tadejo Zupančič
Foto: Primož Hrvacki
Delavnica 4: Mentoriranje preko meja (tujih študentov, drugih disciplin, drugih sfer, npr. gospodarstvo, NGO)
Udeleženci delavnice z vodjem izr. prof. dr. Danijelom Skočajem
Foto: Primož Hrvacki
Delavnica 5: Konflikti v mentorskem procesu
Udeleženci delavnice z vodjo izr. prof. dr. Andrejo Žgajner Gotvajn
Foto: Primož Hrvacki
Plenarna razprava je pokazala, da je odličnost mentoriranja zelo kompleksna in da je skrb za odlično mentoriranje tudi odgovornost institucije. Med glavnimi izzivi velja izpostaviti sistematično izobraževanje mladih mentorjev, skrb za kakovost in etičnost, redne izmenjave raziskovalnih idej in izkušenj, krepitev sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, okrepitev sodelovanja z vrhunskimi strokovnjaki iz gospodarstva in njihova vključitev v mentorski proces, promocija doktorjev znanosti v gospodarstvu.