Skoči na vsebino

Doktorska šola

Ravnanje z raziskovalnimi podatki
Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi pripravo Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) na doktorskem študiju ter s shranjevanjem raziskovalnih podatkov

1.       Čemu je namenjen NRRP?

Namen NRRP je, da doktorski študenti na začetku raziskovalnega dela in pred zbiranjem podatkov načrtujejo, kako bodo pridobljene podatke za doktorsko disertacijo hranili in naredili dostopne tudi drugim. NRRP sledi načelom FAIR Obzorja Evropa (najdljivi, dostopni, povezljivi in ponovno uporabni podatki) ter načelu glede odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov (toliko odprti, kot je mogoče, toliko zaprti, kot je potrebno).

Poznavanje koncepta odprte znanosti ter skrbno ravnanje s podatki je pomembno tako pri doktorskem študiju kot tudi v kasnejši raziskovalni karieri. Urejenost podatkov je predpogoj za vrhunsko znanstveno raziskovanje in ključnega pomena pri tem, da so podatki razumljivi in dostopni ter kot takšni tudi uporabni za druge namene. Od skrbnega ravnanja s podatki bo imela največ koristi raziskovalna skupnost in raziskovalec sam.

 

2.      Kdo mora oddati NRRP in kdaj ga odda?

Ravnanje z raziskovalnimi podatki je določeno v Pravilniku o doktorskem študiju UL (50. člen). NRRP morajo oddati generacije doktorskih študentov, vpisane od vključno študijskega leta 2021/2022 dalje. Osnutek NRRP odda doktorand ob prijavi dispozicije doktorske disertacije (glej 36. člen Pravilnika), posodobljeno različico NRRP pa ob predstavitvi raziskovalnega dela (glej 43. člen Pravilnika) in ob oddaji doktorske disertacije (glej 45. člen Pravilnika).

 

3.      V kakšni obliki je treba oddati NRRP?

Osnutek NRRP in NRRP pripravite tako, da izpolnite obrazca, ki smo ju pripravili na UL in sta skupaj z usmeritvijo za pripravo dostopna na: https://www.uni-lj.si/doktorska_sola/raziskovalni_podatki/ (Usmeritve za pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki za doktorske študente in študentke UL). Glede na posebnosti znanstvene vede ali področja pa lahko v dogovoru z mentorjem uporabite tudi kak drug, bolj natančen obrazec, ki je prilagojen metodam in pristopom, značilnim za področje, na katerem delujete. Pričakuje se, da bodo odgovori na vprašanja v obrazcu kratki in jedrnati.

 

4.      Kdo je odgovoren za pripravo NRRP? Na koga naj se obrne doktorski študent v primeru, ko mu mentor ne nudi podpore pri pripravi NRRP?

Ravnanje z raziskovalnimi podatki je določeno v Pravilniku o doktorskem študiju UL in je zaveza za doktoranda in njihovega mentorja. V kolikor mentor ne bi nudil strokovne podpore doktorandu glede ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z določili Pravilnika, se lahko doktorand obrne na skrbnika študijskega programa, prodekana članice UL, ki pokriva doktorski študij, ali na Doktorsko šolo UL.

 

5.      Kdo je pristojen za preverjanje izpolnjevanja obrazca NRRP?

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki bo preverjen v postopkih ocenjevana dispozicije doktorske disertacije in doktorske disertacije (mentor, KSDŠ, KDrŠ).

 

6.      Katere podatke, ki se ustvarijo preko celotnega doktorskega študija, je treba hraniti? Ali je treba hraniti prav vse podatke, tudi podatke iz preliminarnih študij in testiranj?

Glede hranjenja raziskovalnih podatkov iz doktorske raziskave se dogovorita doktorand in mentor. Doktorand odločitev ter razloge zanjo vpiše v osnutek NRRP ter v NRRP.

Načeloma je treba hraniti podatke, ki omogočajo ponovljivost raziskave oz. njenih zaključkov. Preliminarne študije in preliminarna testiranja morda nimajo trajnejše vrednosti za znanost oziroma ne omogočajo ponovljivosti doktorske raziskave, vendar o tem za posamezne primere presodita doktorand in mentor. Pomembno vodilo je tudi odgovor na vprašanje, ali imajo podatki potencial za ponovno uporabo za podobne ali druge namene.

 

7.      Ali obstajajo izjeme pri shranjevanju podatkov?

Da. Izjeme pri deljenju podatkov so upravičene, kadar gre za osebne in občutljive podatke ali kadar gre za razloge varovanja intelektualne lastnine oziroma nerazkrivanja ogroženih področij, skupin ali vrst. V primeru uveljavljanja utemeljenih izjem pri deljenju podatkov doktorand v dogovoru s podatkovnim središčem poskrbi za ustrezen način zaščite podatkov in omejitve dostopa do podatkov. Področna podatkovna središča nudijo različne režime dostopa, od prosto dostopnih podatkov do podatkov, ki so najstrožje varovani in dostopni le pod posebnimi pogoji. Če podatkov ni mogoče deliti, potem morajo biti prosto dostopni metapodatki, iz katerih je razvidno, kakšni podatki so bili zbrani, in razlogi, zakaj ti niso dostopni.

Izjeme pri deljenju podatkov je treba pojasniti v obrazcu NRRP.

 

8.      V svoji doktorski disertaciji ne zbiram oz. pridobivam podatkov. Ali moram vseeno oddati osnutek NRRP ter NRRP?

Da. V tem primeru v obrazec NRRP vpišete, da  raziskovalni podatki v doktorski raziskavi ne bodo zbrani, pridobljeni ali ustvarjeni. Raziskava bo v celoti izvedena teoretično.

 

9.      Kje se bodo shranjevali podatki?

Doktorand odda raziskovalne podatke v podatkovni repozitorij, podatkovno središče ali arhiv raziskovalnih podatkov. Prednostno se raziskovalni podatki predajo področnim podatkovnim središčem (nacionalnim ali mednarodnim), namenjenim določenim vrstam
podatkov. Na področjih, kjer področnih podatkovnih središč (še) ni, se podatke preda v splošne podatkovne repozitorije ali v institucionalni Repozitorij UL. Doktorandu o najprimernejšem repozitoriju za njegovo področje svetuje mentor. Glede možnosti in pogojev objave podatkov je pomembno tudi, da se doktorand vnaprej posvetuje z izbranim podatkovnim središčem, saj ima le-to lahko svoje zahteve, ki jih NRRP UL morda ni upošteval. 

Velepodatki se preko Repozitorija UL lahko shranijo v podatkovni arhiv na superračunalnik Vega. Za vede o življenju je slovensko vozlišče ELIXIR Slovenija vzpostavilo raziskovalno infrastrukturo, ki omogoča hranjenje raziskovalnih podatkov, računanje in druge funkcionalnosti. Za družboslovne in nekatere vrste humanističnih podatkov je na voljo nacionalno podatkovno središče Arhiv družboslovnih podatkov. Za podatke z jezikom povezanih ved je na voljo CLARIN.SI - Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije.

 

10.   V kakšni obliki naj se podatki hranijo?

Podatki naj se hranijo v formatu, v katerem so nastali. Če je mogoče, naj bodo v odprtih in ne lastniških formatih. Če je mogoče, naj bodo obdelani podatki shranjeni v odprtih formatih.

Pri dolgotrajnem hranjenju podatkov se je o formatih treba nujno posvetovati s podatkovnim središčem, kjer bodo podatki shranjeni.

 

11.    Kdo na UL nudi podporo v zvezi z raziskovalnimi podatki?

Podporo pri splošnih informacijah nudimo na Doktorski šoli – v letu 2022 in 2023 smo oz. bomo na to temo organizirali več spletnih dogodkov in letno srečanje (https://www.uni-lj.si/doktorska_sola/raziskovalni_podatki/). Vsi spletni dogodki in del letnega srečanja so posneti, vaša vprašanja in pobude za delavnice na temo ravnanja s podatki pa zbiramo na naslovu . Za pomoč se lahko obrnete tudi na vodjo Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost. Za pomoč v zvezi z varstvom osebnih podatkov se lahko obrnete na vodjo Oddelka za upravljanje s tveganji in varstvo osebnih podatkov ().

 

12.   Kako si lahko še dodatno pomagam pri pripravi NRRP?

Pri pripravi NRRP si lahko pomagate s ključnimi usmeritvami Science Europe, kjer najdete veliko priporočil tako za raziskovalce kot presojevalce NRRP in obrazcem za raziskovalce Science Europe (v slovenščini in angleščini). Ta sledi splošnim zahtevam dobrega ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki predstavljajo minimalne standarde ne glede na znanstvene vede in hkrati omogočajo opredelitev dodatnih navodil glede na specifične potrebe posameznih področij, upoštevaje nacionalno ali lokalno zakonodajo. Več informacij najdete tudi na spletni strani https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/odprta_znanost/ v poglavju Odprta znanost.