Težave s prikazom? Kliknite za ogled v brskalniku
APRIL 2021   |   ŠTEVILKA 32        

Uvodnik



Sestava in delovanje Upravnega odbora Univerze v Ljubljani



Spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane študentke in študenti,

 

pred kratkim, 24. aprila 2021, je potekel mandat Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani (UO UL) v mandatnem obdobju 2017–2021, hkrati pa se je konstituiral že novi. Ta zamik med začetkom dela UO UL in nove rektorske ekipe je nastal po zgodovinskem naključju ter se izkazal za zelo smiselno organizacijo vodenja in upravljanja institucije, kot je UL. 

 

Eden od zunanjih članov UO UL je obseg in kompleksnost odločanja na UL primerjal s konzorcijem 50 malih in srednjih podjetij. Prav zato ni vseeno, kdo so njegovi članice in člani. V zadnjem obdobju se je pojavilo več predlogov o kvotah za organe upravljanja. UO UL, ki so ga v iztekajočem mandatu sestavljali dve članici in sedem članov, je oblikovan skozi pet kvot: eno kvoto izvolijo elektorji iz vrst nepedagoških delavk, delavcev (n = 1), drugo izvolijo elektorji izmed pedagoginj, pedagogov (n = 3), tretjo izvoli Študentski svet UL (n = 1), četrto (n = 1) predlagajo gospodarska združenja. To osebo izvolimo na UL, nato jo potrdi še ustanovitelj UL, ki imenuje peto kvoto (n = 3). 

 

Tudi nepisana pravila so pomemben del organizacijske in siceršnje kulture. Toda, ko se jih omenja kot osnovo za »uravnoteženost« sestave organov upravljanja po področjih, so lahko tudi odraz nezaupanja v demokratične volitve. Smemo z nepisanimi pravili posegati v voljo volivk, volivcev? Ko se konstituira UO UL in se izvoli predsednica oziroma predsednik, praviloma volitve rektorice oziroma rektorja še niso zaključene. Naj del rektorskih kandidatk, kandidatov odstopi zaradi »neustreznega« področja? 

 

V iztekajočem se mandatu rektor UL prihaja s področja tehnike, sam, kot zdaj že nekdanji predsednik UO UL, prihajam iz vrst naravoslovja oz. zdravstva. A zaradi tega umetnost, humanistika in družboslovje nikoli niso bili potisnjeni na stranski tir. Članice in člani UO UL smo imeli pri odločanju ves čas pred očmi Univerzo kot celoto, Univerzo v vsej njeni raznolikosti. Pri tem smo ločevali med pedagoškim, raziskovalnim ter umetniškim delom, kjer se polno izraža akademska svoboda, in poslovnimi procesi, ki morajo biti poenoteni. Prepletanje teh dveh aspektov (kar se pogosto sliši v razpravah) ni niti dobro niti modro. Pomembno je tudi izpostaviti, da UO UL ni predstavniško telo, temveč organ vodenja in upravljanja Univerze. Članice in člani UO UL niso v njem zato, da bi zastopali interese svoje fakultete, akademije ali volilne baze, temveč zato, da z različnimi izkušnjami in znanji učinkovito upravljajo materialno poslovanje Univerze.

 

Pričakujem, da bo UO UL tudi v novi zasedbi sledil viziji Univerze, ne glede na spol, svetovni nazor ali izobrazbeno oziroma poklicno področje. Potem se nam za prihodnost ni treba bati. 

 

Vivat Academia!
 

podpis-bozic

Prof. dr. Borut Božič,
predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani
v mandatnem obdobju 2017–2021

Hitri dostop do člankov



Izvoljen je novi rektor Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje 2021–2025



Darja Lisjak,

predstojnica organizacijske enote za komuniciranje v kabinetu rektorja

V drugem krogu volitev za rektorja Univerze v Ljubljani je prof. dr. Gregor Majdič prejel 54,9 odstotkov veljavnih glasov, prof. dr. Igor Papič pa 45,1 odstotek. Dr. Majdič je tako postal novi, že 45. rektor največje in najstarejše univerze v Sloveniji. Vodil jo bo od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2025.


Volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu Univerze v Ljubljani hkrati. Zaradi epidemioloških razmer so potekale elektronsko, z uporabo sistema SimplyVoting. Volilno pravico je imelo 45.672 volivk in volivcev, svoj glas jih je oddalo 17 odstotkov (60,6 odstotkov v skupini visokošolski učitelji/učiteljice, znanstveni delavci/delavke, visokošolski in raziskovalni sodelavci/sodelavke; 49,4 odstotke v skupini strokovno-administrativni in tehnični delavci/delavke; 10,9 odstotkov v skupini študentke, študenti). Skupine imajo različne uteži pri seštevanju glasov, in sicer v razmerju 60/20/20.

Prof. dr. Gregor Majdič bo 45. rektor Univerze v Ljubljani.

Foto: osebni arhiv

       Na vrh       

Razpis za vpis v magistrske študijske programe



Maja Žagar,

vodja univerzitetne službe za prvo in drugo stopnjo

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o soglasju k Razpisu za vpis v magistrske študijske programe Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2021/2022. Prijave so odprte do rokov, objavljenih v razpisu.

       Na vrh       

Razpis za vpis v doktorske programe



Ivana Babič,

vodja univerzitetne službe za doktorski študij

Objavljen je Razpis za vpis v doktorske študijske programe za študijsko leto 2021/2022. Univerza v Ljubljani (UL) razpisuje skupaj 944 mest, prvič bo prijavni postopek tekel v celoti – tako oddaja prijav kot oddaja prilog k prijavi – elektronsko prek portala eVŠ.


V tem študijskem letu razpisujemo tri nova področja: medicinska mikrobiologija v interdisciplinarnem doktorskem programu Biomedicina, mikrobiologija v interdisciplinarnem doktorskem programu Bioznanosti ter organizacijsko-kadrovske študije v interdisciplinarnem doktorskem programu Humanistika in družboslovje.


Več informacij o študijskih programih, rokih za prijavo, pogojih za vpis in samem vpisu lahko kandidatke in kandidati dobijo na informativnih dnevih, ki jih organizirajo članice, ki izvajajo doktorske programe. Šolnine in drugi stroški za vpis v doktorske študijske programe na UL so objavljeni v Ceniku storitev za študente.

       Na vrh       

Razpisa Erasmus+ za mobilnost zaposlenih



Urška Ravnik,

samostojna svetovalka v univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje

V univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje smo objavili razpisa Erasmus+ za mobilnost osebja z namenom poučevanja ali/in usposabljanja v tujini. K prijavi so vabljeni vsi zaposleni in zaposlene na Univerzi v Ljubljani, ki bi želeli v času od 1. junija 2021 do 31. maja 2022 izvesti poučevanje ali/in usposabljanje na partnerski instituciji Erasmus+ v tujini. Mobilnost traja od dva do 60 dni. Prijave zbirajo koordinatorice in koordinatorji Erasmus+ na članicah do konca aprila oziroma do porabe sredstev. Čeprav pandemija otežuje izvedbo fizične mobilnosti v tujini, je ta na nekaterih partnerskih institucijah še vedno omogočena, z drugimi pa se je, do izboljšanja razmer, mogoče dogovoriti za spletno izvedbo predavanj in usposabljanj.


Kot spodbudo k prijavi in izvedbi mobilnosti objavljamo kratko izkušnjo enega izmed naših profesorjev: »Kljub določenim omejitvam zaradi pandemije sem med mobilnostjo lahko opravil veliko raziskovalnega dela in pedagoškega dela s študenti. Potrebna je bila prilagoditev razmeram, vendar pa to nikakor ne pomeni, da mobilnost ne more biti uspešno izvedena. Osebno sem imel čudovite izkušnje z gostujočo ekipo na Univerzi za naravne vire in uporabne življenjske vede na Dunaju. Opravil sem veliko terenskega raziskovalnega dela in laboratorijskih raziskav, kar na domači instituciji ob poplavi ostalega dela velikokrat ne utegnem tako, kot bi želel. Izkušnje in nova znanja bodo prispevali h kakovostnejši izvedbi pedagoškega dela, saj bom lahko teme obogatil z novimi podatki oziroma rezultati dela, ki smo ga skupaj opravili na tuji instituciji. Pomemben korak naprej bomo lahko naredili tudi na področju raziskovalnega dela, saj sem izkušnje pridobil v laboratoriju, ki velja za najbolj usposobljenega za tovrstne raziskave v Evropi. V času mobilnosti sem pridobil veliko novih izkušenj in veščin, za kar sem zelo hvaležen programu Erasmus+.«

       Na vrh       

Program mobilnosti doktorskih študentov EUTOPIE



Jelena Tomažin,

samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

Zveza evropskih univerz EUTOPIA je vzpostavila Program mobilnosti doktorskih študentk in študentov. Program podpira izmenjavo strokovnega znanja in raziskovalnih infrastruktur ter razvoj skupnih raziskovalnih dejavnosti prek financiranja krajših raziskovalnih obiskov doktorskih študentk in študentov (tri do šest tednov) na partnerskih univerzah zveze EUTOPIA.


Na razpis se bodo lahko prijavili vsi doktorski študenti in študentke Univerze v Ljubljani (UL), ki bodo v času prijave in v obdobju mobilnosti vpisani v doktorski program na UL. Na razpisu bodo izbrani trije doktorski študenti oziroma študentke, ki bodo prejeli štipendijo v višini do 5.000 evrov za eno oziroma več krajših mobilnosti na eni od partnerskih univerz. Mobilnost bo morala biti opravljena v študijskem letu 2021/2022.


Prijave na program bodo mogoče od 30. aprila do 22. junija 2021. Več informacij bo po objavi razpisa dostopnih na spletni strani Doktorske šole.

       Na vrh       

Promocijske in podporne aktivnosti za tuje študente in kandidate za študij



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

Na portalu Keystone Academic Solutions nadaljujemo promocijo študijskih programov za tuje kandidatke in kandidate za študij. Objavili smo še tri doktorske študijske programe. Za programe, ki jih oglašujemo na portalu, bomo v maju izvedli spletne predstavitve v angleškem jeziku. Napovednik predstavitev v slovenskem jeziku najdete tukaj, v angleškem pa tukaj.


Za tuje in domače udeleženke in udeležence so naše članice tudi letos pripravile poletne šole. Znova ponujajo pester nabor področij – od ekonomsko-poslovnih ved in prava, socialnih ved do umetnosti, veterine, teoloških in tehničnih ved.

       Na vrh       

103 mentorska mesta za mlade raziskovalke in raziskovalce



Jasmina Balant,

samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je v letu 2021 dodelila 103 mentorska mesta 76 prijavljenim raziskovalnim programom, katerih matična raziskovalna organizacija je Univerza v Ljubljani (UL). ARRS je vsem raziskovalnim organizacijam skupaj dodelila 230 mentorskih mest, enako kot preteklo leto.


Od 103 kandidatk in kandidatov za mentorice in mentorje mora UL predlagati najmanj 26 mentoric oziroma mentorjev, ki skladno s 110. členom pravilnika ARRS izpolnjujejo pogoje za mlajše mentorice oziroma mentorje. UL bo razpis za kandidatke in kandidate za mlade raziskovalke in raziskovalce pri posameznih mentoricah in mentorjih objavila na spletni strani takoj, ko bo ARRS potrdila seznam predlaganih kandidatk in kandidatov za mentorice in mentorje, predvidoma v drugi polovici maja oziroma v prvi polovici junija. Začetek financiranja usposabljanja mladih raziskovalk in raziskovalcev za leto 2021 bo določen glede na razpoložljiva sredstva proračuna Republike Slovenije, predvidoma s 1. oktobrom 2021.

       Na vrh       

Šest prejemnikov spodbud Razvojnega sklada Univerze v Ljubljani



Rebeka Lesjak,

vodja oddelka za podporo raziskovalcem in promocijo v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost

Odbor Razvojnega sklada Univerze v Ljubljani (RSUL) je potrdil seznam mentoric in mentorjev uspešnih tujih raziskovalk in raziskovalcev, ki so pridobili financiranje projektov programa individualne štipendije Marie Sklodowska Curie (MSCA Individual Fellowships), Širitveno štipendijo (Widening Fellowships) ali Pečat odličnosti (Seal of Excellence). Mentorice in mentorji bodo pridobili spodbudo RSUL v višini 3.000 evrov. Letošnji dobitniki in dobitnica so prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL za MSCA IF projekt z akronimom ISLAPAP, prof. dr. Janko Slavič s Fakultete za strojništvo UL za MSCA IF projekt z akronimom NOSTRADAMUS, prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko UL za projekt Širitvene štipendije z akronimom GETPolPhys, prof. dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete UL za projekt Pečata odličnosti z akronimom LYNXONTHEMOVE, prof. dr. Klemen Bohinc z Zdravstvene fakultete UL za projekt Pečata odličnosti z akronimom APNaCoS in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo UL za projekt Pečata odličnosti z akronimom GENIE.


Mentorici in mentorjem ter njihovim raziskovalkam in raziskovalcem iskreno čestitamo za uspešno pridobljene projekte izredno konkurenčnega razpisa.

       Na vrh       

Proračun za leto 2021 v višini 670 tisoč evrov



mag. Staška Mrak Jamnik,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost

Odbor Razvojnega sklada Univerze v Ljubljani (RSUL) je potrdil letno poročilo o porabi sredstev za leto 2020 ter program in proračun za leto 2021 v višini 670 tisoč evrov. Več informacij najdete na intranetu.


V letu 2020 smo s pomočjo RSUL omogočili 23 strokovnih pregledov in drugih izboljšav projektih predlogov. Financirali smo pomoč za izboljšanje prijave dvema koordinatorskima prijavama projektov na razpise Obzorje 2020. Podelili smo štiri spodbude za mentorice in mentorje uspešnih prijaviteljic in prijaviteljev na razpis Obzorje 2020: individualne štipendije Marie S. Curie. Organizirali smo osem delavnic in usposabljanj za prijave na evropske razpise in za dvig raziskovalne odličnosti. Osmim strokovnim sodelavkam in sodelavcem smo sofinancirali udeležbo na mednarodni konferenci EARMA za usposabljanje in mreženje s strateškimi partnerji. S podporo RSUL je Univerza v Ljubljani pridobila koordinatorski projekt v okviru programa Spreading excellence and widening participation – EraChairs v skupni višini 2,4 milijona evrov, osem projektov komplementarne sheme ERC, tri individualne štipendije Marie S. Curie, projekt Širitvenih štipendij (Widening Fellowhips) in tri projekte Pečata odličnosti (Seal of Excellence).


Vse zaposlene, ki nameravajo v letu 2021 prijavljati koordinatorsko ali individualno prijavo na program Obzorje Evropa, vabimo, da se obrnejo za nasvet na RSUL. Za vsa vprašanja smo na voljo na .

       Na vrh       

Novice Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL)



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

V aprilu smo začeli s predstavitvami dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL), ki smo jih poimenovali Znanost za vse. SMUL združuje predvsem s Slovenijo povezane znanstvenice, znanstvenike, profesorice, profesorje in druge ugledne osebnosti, ki delujejo v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini. Kot prvi se je v okviru Znanosti za vse predstavil izr. prof. dr. Simon Sedej, ki je na poljudnoznanstven način predstavil izsledke raziskave Kako zaustaviti (prihajajočo) epidemijo srčnega popuščanja?. Naslednjo predstavitev bo imel dr. Jure Zupan, član SMUL in docent na Univerzi Cincinnati, na temo Zakaj je antisnov tako redka?. Orisal bo problem, ki ga ima s pojasnitvijo tega vprašanja standardni model osnovnih delcev, in nakazal, kateri eksperimenti v fiziki delcev lahko ponudijo razrešitev problema z meritvami, ki jih bodo fiziki opravili v prihodnosti. Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 7. junija 2021, ob 16. uri.

Prenova nasada stilno usklajuje stavbo z njeno okolico, postavlja v ospredje njeno reprezentančno vlogo in se tako tudi likovno naveže na Plečnikovo ureditev roba Kongresnega trga.
Foto: UL

       Na vrh       

Predstavitveni videi v podporo inovacijam



Teja Stamać,

vodja področja komuniciranja v Pisarni za prenos znanja

Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani (UL) podpira prenos tehnologij in znanja na trg tudi s pripravo video predstavitev inovacij. Prvi video za promocijske in trženjske namene smo posneli za tehnologijo dr. Urbana Rudeža s Fakultete za elektrotehniko UL – Zaščita električnih omrežij. Tako želimo dodatno podpreti obetavne tehnologije ter raziskovalke in raziskovalce, ki proaktivno sodelujejo z nami pri aktivnostih, povezanih z iskanjem poslovnih partnerjev. Dr. Rudež se je med drugim udeležil tekmovanja za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo UL in dunajskega dogodka Start:IP, kjer se je predstavil tujim investitorjem. Njegova inovativna tehnologija Zaščita električnih omrežij ponuja hitro in učinkovito zaščito pred težavami z neravnotežjem v električnih omrežjih ter omejuje izgubo električne energije na majhen del uporabnikov in na zelo kratek čas. Oglejte si video, ki je že vzbudil zanimanje podjetij.


O sodelovanju z našo pisarno je dr. Rudež povedal: »Moj prvi kontakt s prijetno ekipo Pisarne za prenos znanja UL je bil povsem naključen in nepričakovan. Kljub temu mi odtlej predstavlja močno podporo pri promociji naših inovacij in tudi pri stikih s potencialnimi novimi partnerji. Po mojem mnenju so za raziskovalce, ki niso vešči v poslovnih stikih in pri delu s pogodbami (mednje nedvomno spadam tudi sam), nepogrešljivi. Poleg tega spodbud in idej iz Pisarne za prenos znanja UL očitno nikdar ne zmanjka. Včasih me je to zapeljalo zunaj moje cone udobja, vendar po drugi strani konkretno izboljšalo moj način dojemanja in razumevanja sveta zunaj zavetja raziskovalnega laboratorija.«

Dr. Urban Rudež v predstavitvenem videu

Foto: Pisarna za prenos znanja UL

       Na vrh       

Ugodnosti pri objavi odprto dostopnih člankov v letu 2021



dr. Mojca Kotar,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za knjižnično dejavnost

Z nekaterimi znanstvenimi založniki smo se za leto 2021 dogovorili za vavčerje za brezplačno objavo odprto dostopnih člankov oziroma popust na stroške objave takih člankov. Ugodnosti lahko izkoristijo dopisni avtorji in avtorice, ob tem morajo navesti članico Univerze v Ljubljani (UL) in elektronski naslov na članici.


Ugodnosti v letu 2021 so:

  • vavčerji: American Chemical Society, American Psychological Association, Emerald Publishing, Oxford University Press, Taylor&Francis;
  • popust: Elsevier, Brill in Edward Elgar Publishing 50 %, De Gruyter 30 %, MDPI 10 %;
  • SAGE Publications: vavčerji v hibridnih revijah in popust 20 % v odprto dostopnih revijah;
  • Royal Society of Chemistry: vavčerji in popust 15 % po porabi vavčerjev;
  • Emerald Publishing in SAGE Publications: shranitev recenziranih rokopisov naročniških člankov v repozitorije brez začasne nedostopnosti vsebine v repozitorijih (embarga).

 

Zbirna tabela z ugodnostmi je objavljena na spletni strani UL o odprti znanosti, podrobnejše informacije glede koriščenja ugodnosti pa najdete na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.

       Na vrh       

Kam po psihosocialno podporo



Zala Simčič,

samostojna svetovalka, karierna svetovalka – informatorka

Po dobrem letu epidemije si nihče več ne zatiska oči, da je ta globoko zarezala in spremenila naš vsakdan. Močno se je spremenilo tudi življenje študentk in študentov. Raziskava o njihovem duševnem zdravju, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da ima 89 odstotkov študentk in študentov določene znake depresije in anksioznosti, skoraj toliko pa jih poroča tudi o negativnem odnosu do sebe. Ker gre za zelo visoke številke, je pomembno, da študentke in študente ozaveščamo o možnostih psihosocialne podpore, ki jim jo Univerza v Ljubljani (UL) lahko ponuja:

       Na vrh       

Planet, ki ne raste – ovira ali izziv za drugačen razvoj?



Ivanka Stritar,

vodja Centra za obštudijsko dejavnost

V Centru za obštudijsko dejavnost nadaljujemo mesečne tematske sklope. Po rekordni obiskanosti dogodkov meseca kulture in umetnosti ter meseca zdravja (skupno 1435 udeleženk in udeležencev v marcu in aprilu) bo maj Eko mesec. Vsebinski povzetki nekaterih izvedenih marčevskih in aprilskih predavanj so objavljeni tukaj. Na tej povezavi je objavljen tudi program Eko meseca, ki v ospredje postavlja varovanje okolja in nam vsem postavlja ogledalo pri naših vsakodnevnih prizadevanjih v skrbi za okolje. V sklopu Eko meseca ponujamo naslednje teme in dogodke:

  • predavanje: Planet, ki ne raste – ovira ali izziv za drugačen razvoj? (dr. Lučka Kajfež Bogataj);
  • predavanje: Hrana ni odpadek (dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec in dr. Mojca Korošec);
  • natečaj: Eko-reciklarnica: spremeni namembnost izdelka in mu omogoči ponovno uporabo;
  • vzpostavitev Ekoteke: spletna knjižnica z različnimi ekološko obarvanimi vsebinami;
  • gibanje: Gibam na svoj pogon in diham svež zrak, izziv: #korakamokolisveta;
  • eko zoom kviz na temo ekologije in varovanja okolja;
  • različne akcije ob aktualnih svetovnih dnevih v mesecu maju.

 

Vabljeni, da se nam pridružite in s svojimi dejanji v prihodnosti dejavno prispevate k varovanju okolja.

       Na vrh       

Pridružite se nam na poti okoli sveta



Mojca Rupert,

strokovna sodelavka v Centru za obštudijsko dejavnost

Pridružite se našemu izzivu V 30 dneh peš okoli sveta (#korakamokolisveta). Pot okoli sveta je dolga 20.000.000 korakov. Od 1. do 22. aprila 2021 smo zabeležili 6.333.179 korakov. Da dosežemo cilj 20.000.000 korakov do 31. maja 2021, potrebujemo vaše sodelovanje – študentk, študentov in zaposlenih.


Kaj morate storiti, da se pridružite izzivu?

  • Na mobilnem telefonu aktivirajte aplikacijo za beleženje korakov.
  • Vsakodnevno se čim več gibajte; to bo dobro za vaše zdravje in dosego našega cilja.
  • Vključite se v Facebook skupino: Izziv: V 30 dneh peš okoli sveta in objavljajte tedenska poročila (posnetek zaslona) o izvedenih korakih. V izzivu lahko sodelujete tudi, če nimate Facebooka. V tem primeru svoje tedensko poročilo (posnetek zaslona) o izvedenih korakih pošljite na . Prejeto tedensko poročilo bomo objavili v skupini in korake prišteli k že izvedenim.
  • (P)ostanite dnevno športno aktivni.

       Na vrh       

Predstavitve zanimivih kariernih poti naših alumen in alumnov



Barbara Kokot,

karierna svetovalka

Vsak od nas ima edinstveno karierno pot, s katero lahko navdušimo mlajše kolegice in kolege ter jih opogumimo ali pomagamo z nasveti za čim lažji prehod na trg dela. Karierni centri Univerze v Ljubljani (UL) v sodelovanju s Klubi alumnov UL prav zato organiziramo predstavitve zanimivih kariernih poti naših alumen in alumnov, ki so hkrati priložnost za mreženje. Predstavili so se že alumni in alumne desetih članic UL, in sicer Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za strojništvo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za farmacijo, Zdravstvene fakultete, Pravne fakultete, Veterinarske fakultete in Fakultete za socialno delo. Do konca študijskega leta se bodo predstavile še alumne in alumni štirih članic UL – Medicinske fakultete, Teološke fakultete, Pedagoške fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko.


Predstavitev se udeležujejo zlasti študentke in študenti, opažamo pa tudi velik interes med dijakinjami in dijaki ter samimi alumnami in alumni. Odzivi so odlični, kot posebno dodano vrednost pa udeleženke in udeleženci izpostavljajo širok nabor gostij in gostov z različnih področij, zaradi česar so dobili nove ideje o tem, kaj vse lahko počnejo po zaključku šolanja, ter številne nasvete na strokovnem in osebnem področju.


Več o dogodkih najdete na spletnih straneh Kariernih centrov UL in Kluba alumnov UL.

       Na vrh       

Mednarodno sodelovanje in povezovanje



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

V okviru projekta »Fostering Internationalization at Montenegrin HEIs through Efficient Strategic Planning – IESP«, katerega cilj je povečati mednarodno prepoznavnost sodelujočih črnogorskih univerz in institucij z zagotavljanjem kakovostnega modela za krepitev različnih vidikov internacionalizacije, je bila v aprilu izvedena delavnica na temo poučevanja v večkulturnih skupinah študentov. Delavnico so izvedli sodelavci Centra za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

       Na vrh