|
|
|
Smo odlična univerza
Spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane študentke in študenti,
s prvim oktobrom se zaključujeta moj mandat in mandat moje prorektorske ekipe. Kar tretjino štiriletnega vodenja Univerze smo delovali v tako imenovani 'novi normalnosti'. S 16. marcem 2020 smo doživeli prvo popolno zaprtje univerz v Sloveniji, ki je trajalo dobra dva meseca. V aktualnem študijskem letu pa so bile univerze zaprte kar 69 odstotkov časa. Na Univerzi v Ljubljani smo že v prvem valu epidemije takoj vzpostavili Skupino za koordinacijo covid-19, ki nam še danes svetuje, kako se učinkovito spoprijemati z razmerami. Čez noč smo bili primorani začeti z izobraževanjem na daljavo, ustrezno opremiti predavalnice ter poskrbeti za hitro testiranje in cepljenje. Hvala študentkam, študentom in vsem zaposlenim za potrpežljivost in neverjetno prilagodljivost.
Žal se je kljub trudu vseh izkazalo, da vrednota znanja ni bila na obzorju odločevalcev. Decembra lani sem se zato odločil, da v javnem pozivu opozorim na resno ogroženost študijskega procesa. Na to je opozorila tudi Rektorska konferenca in dosegli smo vsaj to, da je bilo odpiranje univerz umeščeno v zgodnejšo fazo sproščanja ukrepov. Ukrepi pa niso pomagali študentkam in študentom, ki so se zaradi razmer znašli v socialni stiski. Prav zato smo se na Univerzi odločili, da jim priskočimo na pomoč. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) smo zagnali projekt Srčna UL. V sklopu projekta bomo zbirali finančna sredstva, ki jih bomo nato po vnaprej določenih kriterijih razdelili med naše študentke in študente. Sodelujete lahko vsi, zato vas prosim, da pomagate po najboljših močeh.
Izjemno ponosen sem na dosežene investicijske cilje; Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je prvič od svoje ustanovitve leta 1945 končno v svojih lastnih prostorih na Trubarjevi in Aškerčevi cesti, obnova Kazine, ki že poteka, bo olajšala delo Akademiji za glasbo, začeli pa so se tudi postopki za gradnjo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Roški cesti. Veterinarska fakulteta ima pripravljeno projektno dokumentacijo, Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo sta izpeljali razpise za pripravo gradbene dokumentacije, njune sedanje prostore pa bo po zaključku gradnje in selitvi lahko uporabljala Filozofska fakulteta. In nenazadnje, Medicinska fakulteta se pripravlja na gradnjo novega kampusa. Med pomembnimi premiki na področju delovanja naših članic velja omeniti še, da smo s pomočjo rezervnega sklada in ob predhodnih revizijskih pregledih odpravili številna finančna neskladja iz preteklosti, za bolj transparentno delovanje smo reorganizirali revizijsko službo in povečali število rutinskih revizijskih pregledov, nove dekanje in dekani pa so deležni izobraževanja ob prevzemu funkcije, saj ta poleg strokovnega znanja zahteva tudi upravljavsko znanje. Sistematično smo uredili zaposlovanje izkušenejših raziskovalk in raziskovalcev za nedoločen čas ter pripravili in sprejeli Pravilnik o premostitvenih skladih članic za raziskovalno delo. Prav tako smo uspešno počrpali sredstva iz razvojnega stebra financiranja (RSF), namenjena uresničevanju razvojnih ciljev: kakovost, internacionalizacija in sodelovanje z okoljem.
Zaključujemo postopek institucionalne akreditacije (NAKVIS) in začeli smo s pripravami na akreditacijo z Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu na Finskem – Fineec. Lani je zaživel tudi Center Digitalna UL, ki je takoj pristopil k izobraževanju študentk in študentov ter zaposlenih na področju digitalne didaktike in IKT. Za povezovanje članic na založniškem področju bo poskrbela Založba UL, ki je prav tako zaživela lani. Tako smo lahko na 36. Slovenskem knjižnem sejmu prvič nastopili pod skupnim imenom – Založba UL. Lani se je kljub epidemiji covida-19 zgodil še en pomemben mejnik; podpisali smo pridružitveni sporazum z Nacionalnim inštitutom za biologijo.
Za varnejše akademsko okolje smo pripravili dopolnjen Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani ter študentk in študentov Univerze v Ljubljani, ki bo sprejet predvidoma jeseni. Skupaj z njim bodo sprejete tudi strokovne smernice za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja in nasilja. Na članicah in rektoratu smo že določili zaupne osebe, na katere se lahko obrnejo zaposleni ter študentke in študenti, organizirali pa smo tudi dve okrogli mizi na temo preprečevanja nasilja v akademskem okolju.
Na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti smo podaljšali izvajanje dvajsetih doktorskih študijskih programov (sprememba v štiriletne programe), na našo pobudo pa je bila sprejeta tudi Uredba o sofinanciranju doktorskega študija. Ustanovili smo Raziskovalno-razvojni center Univerze v Ljubljani (RRC UL), v okviru katerega že delujejo različni multidisciplinarni raziskovalno-razvojni centri. Za uspešnejše kandidiranje na razpisih ERC smo v okviru Razvojnega sklada UL uspešno uvedli pripravljalne interdisciplinarne projekte za prijave na razpise EU. Razvili smo tudi podporo odprti znanosti v skladu z usmeritvami Evropskega raziskovalnega prostora, usmeritvami za FAIR (findability, accessibility, interoperability, reusability) in Načrtom S. Pripravili in oddali smo vlogo za akreditacijo novega doktorskega študijskega programa Umetnost, uvedli finančno podporo projektom na področju umetnosti in sprejeli Pravilnik o upravljanju sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje. V sodelovanju z Banko Slovenije je uspešno začela delovati Mala galerija, v kateri med drugim razstavljamo umetniške dosežke naših študentk in študentov.
Leta 2018 smo ustanovili Pisarno za prenos znanja, ki je most med raziskovalno ter gospodarsko sfero in širšim družbenim okoljem. Da bi ostali učinkoviteje povezani z našimi študentkami in študenti tudi po koncu študija in s tem tudi s širšim okoljem, smo prav tako leta 2018 ustanovili Mrežo klubov alumnov UL, ki združuje 59 klubov alumen in alumnov fakultet in akademij UL.
Med pomembnejšimi dosežki na področju mednarodnega sodelovanja velja omeniti naše članstvo v zvezi EUTOPIA, ki jo sestavljajo Vrije Universiteit Brussel, CY Cergy Paris Université, Univerza v Göteborgu, Univerza Pompeu Fabra v Barceloni, Univerza v Warwicku in Univerza v Ljubljani. Namen zveze je spodbuditi mobilnost študentk in študentov ter drugega univerzitetnega osebja z novimi načini skupnega poučevanja in učenja ter čezmejnega sodelovanja. V drugem letu izvajanja pilotnega projekta se že lahko pohvalimo z nekaterimi novimi odličnimi skupnimi projekti.
Pri sledenju cilju, da bi pridobili čim več tujih študentk in študentov, smo povečali število mest in zagotovili dodatno financiranje za program Leto plus, ki študentkam in študentom iz tujine omogoča učenje slovenskega jezika. Povečali smo tudi število razpisanih predmetov v tujem jeziku.
Vse, kar ste do zdaj prebrali, je le nekaj utrinkov napornega, a hkrati tudi izjemno zanimivega in izpolnjujočega štiriletnega mandata, ki ga z najožjo ekipo in skupaj z vami zadovoljno zaključujem. Več informacij najdete v letnih poročilih in publikacijah Univerza v številkah, zagotovo pa lahko zaključim z dejstvom, da je Univerza v Ljubljani odlična univerza!
Želim vam nadvse prijetno poletje.
Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Univerza v številkah 2020
 |
Polona Movrin
vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol
|
|
Na spletni strani Univerze v Ljubljani (UL) smo objavili publikacijo Univerza v številkah 2020, ki predstavlja kratek statistični in vsebinski pregled preteklega leta. Trend povečanja števila evropskih projektov se nadaljuje. V letu 2020 je UL sodelovala v 621 projektih, od tega v 101 projektu kot nosilna organizacija (koordinator). Nosilna organizacija je bila torej v 16 odstotkih projektov, v letu 2019 v desetih odstotkih. Prav tako je bilo v revijah z indeksom citiranja po Web of Science (WoS) objavljenih za devet odstotkov več člankov naših raziskovalk in raziskovalcev kot v letu 2019. V študijskem letu 2020/2021 smo vpisali skupaj 3653 študentk in študentov, ki nimajo slovenskega državljanstva (tuji študenti/študentke) in predstavljajo devet odstotkov (v študijskem letu 2019/2020 osem odstotkov) vseh vpisanih študentk in študentov. Število vseh študentk in študentov je znova preseglo 40.000, saj so imeli študentke in študenti zaradi epidemije covida-19 možnost podaljšanja statusa. | | | | Prenova odprtega prostora pred Kranjskim deželnim dvorcem
|
Darja Lisjak
predstojnica organizacijske enote za komuniciranje
|
|
Poslopje Kranjskega deželnega dvorca, današnjega rektorata Univerze v Ljubljani, je bilo zgrajeno leta 1902 in je glede na zgodovinsko pomembnost slovenski kulturni spomenik prve kategorije. Leta 2022 bomo praznovali že 120. obletnico njegove postavitve. Počastitvi tega pomembnega jubileja namenjamo ureditev zelene površine pred dvorcem, ki že vrsto let poudarja njegovo renesančno pročelje in dopolnjuje lego ob prostoru Kongresnega trga.
Kranjski deželni dvorec, katerega osnovni načrt deželnega stavbnega inženirja Jana Vladimirja Hraskyja je preuredil češki arhitekt Josip Hudetz z Dunaja, je zasnovan kot monumentalna štiritraktna palača z notranjim dvoriščem in zunanjščino, oblikovano v strogem nemškem renesančnem slogu. Bolj kot dvorec se je skozi čas spreminjala podoba odprtega prostora pred njim. Ohranjeno arhivsko gradivo nakazuje, da je prostor vseskozi ohranjal odprt značaj. Zasnova odprtega prostora je doživela največje preoblikovanje po osamosvojitvi naše države. Takrat je bila osrednja zelena površina tlakovana in osno poudarjena s postavitvijo Fontane Evropa. Postavljena je bila v spomin na evropsko priznanje Slovenije kot samostojne republike leta 1992. Gre za odlitek originalnega betonskega kipa, ki je sicer postavljen v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Avtor kipa je France Kralj. Leta 2012 je bila ob zahodnem delu dovoza ponovno postavljena med drugo svetovno vojno uničena plošča bazoviškim žrtvam.
Z odgovornostjo do ohranjanja preteklosti in skrbnostjo do sedanjosti z vidika ekoloških, prostorskih in tehnično-varnostnih vidikov smo se odločili odprt prostor pred Kranjskim deželnim dvorcem preurediti ter tako z novo ozelenitvijo in obnovitvijo njegovih ključnih elementov pričakati bližnji visoki jubilej. Prenova je delo krajinskega arhitekta dr. Marka Dobriloviča z Oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri zasnovi se mu je pridružila študentka Lea Lunder. Zasnova nove zasaditve temelji na vzpostavljanju simetrije v prostoru. Rešitev se naslanja na neorenesančno idejo arhitekture stavbe in je udejanjena v monokromatskem značaju striženega parterja s tektonskimi poudarki dveh striženih volumnov obstoječih tis. Na obeh robovih se raztezata striženi ploskvi kosteničevja (Lonicera nitida), ki poenotita območje »galerije«. Ritem doprsnih kipov se tako primerneje izrazi. Ob pročelju stavbe se ohranita veliki tisi, ki se postopoma preoblikujeta v uravnotežena volumna. Bližnja okolica Fontane Evropa se poenoti, nasad vrtnic se zamenja s trato, kar poenostavi vzdrževanje in poudari fontano.
|
 |
|
Prenova nasada stilno usklajuje stavbo z njeno okolico, postavlja v ospredje njeno reprezentančno vlogo in se tako tudi likovno naveže na Plečnikovo ureditev roba Kongresnega trga.
Foto: UL
|
|
| | | | Razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani je odprt
|
Teja Stamać
vodja področja komuniciranja v Pisarni za prenos znanja
|
|
Univerza v Ljubljani (UL) bo iz Inovacijskega sklada UL že drugo leto zapored sofinancirala obetavne inovativne projekte na področju prenosa znanja v višini do 25.000 evrov. Celoten proračun sklada za leto 2021 znaša 70.000 evrov. Raziskovalci in raziskovalke lahko prijavijo tehnološke in netehnološke projekte. Rok za prijavo je 20. avgust 2021. Prejemnice in prejemniki sredstev bodo svoje projekte približali višjim stopnjam (tehnološke) pripravljenosti in s tem tudi industrijskim partnerjem oziroma trgu in družbi. Razpis Inovacijskega sklada je namenjen raziskovalkam in raziskovalcem UL, ki imajo razvito tehnologijo ali rešitev za že identificirane izzive, vendar jim manjka nekaj korakov, da jo pripeljejo bližje uresničitvi.
Informacije o razpisu in prijavi so dostopne na spletni strani Pisarne za prenos znanja UL. Še pred prijavo stopite v stik z nami prek e-pošte ali telefona – Jana Šav: 01 241 85 81, Simona Rataj: 01 241 85 33.
| | | | Interni razpis za delitev sredstev Sklada UL za umetniško področje za leto 2022
|
Mirela Šućur
vodja oddelka za kakovost na področju umetnosti v univerzitetni službi za spremljanje kakovosti, analize in poročanje
|
|
Svet za umetnost Univerze v Ljubljani (UL) je objavil interni razpis za delitev sredstev Sklada UL za umetniško področje za leto 2022, namenjen nadaljnjemu širjenju in poglabljanju umetniškega ustvarjanja študentk in študentov. Interni razpis je odprt do vključno ponedeljka, 25. oktobra 2021. Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, vsebovati mora vse zahtevane podatke in morebitne priloge. Vlogo na interni razpis odda članica UL na predlog pedagoške delavke, delavca na elektronski naslov . Pogoji za sodelovanje in razpisni kriteriji so navedeni v razpisnem besedilu, ki je skupaj z razpisno dokumentacijo objavljeno na spletni strani Sveta za umetnost UL (kULtura). | | | | Rezultati razpisa za pridobitev dvojnega doktorata v okviru EUTOPIE
|
Jelena Tomažin
samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij
|
|
Znani so rezultati drugega razpisa partnerskih univerz za sodelovanje v okviru skupnega izvajanja raziskovalnega dela in skupnega somentorstva pri pripravi doktorske disertacije doktorandk in doktorandov mreže EUTOPIA, katere članica je tudi Univerza v Ljubljani (UL). Od skupno 66 prijav se je 29 kandidatk oz. kandidatov prijavilo za pridobitev dvojnega doktorata na UL in eni od partnerskih univerz EUTOPIE (University of Warwick, Vrije Universiteit Brussel in CY Cergy Paris Université). Izbranih je bilo pet kandidatk oz. kandidatov, ki bodo pridobili dvojni doktorat na eni od partnerskih univerz in eni od treh članic UL (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo). Program se bo začel izvajati v študijskem letu 2021/2022. | | | | Karierne ambasadorke in ambasadorji EUTOPIE
|
Tamara Boh
karierna svetovalka, vodja aktivnosti študentk in študentov kariernih ambasadorjev zveze EUTOPIA
|
|
V okviru zveze EUTOPIA smo vzpostavili mrežo študentk in študentov, kariernih ambasadork in ambasadorjev. Njihova naloga je, da skupaj z mentoricami in mentorji šestih univerz zveze EUTOPIA organizirajo različne aktivnosti, ki bodo študentkam in študentom pomagale pri razvoju različnih kompetenc in načrtovanju karierne poti.
Na delavnicah predstavljajo različne teme, kot so pisanje življenjepisa in motivacijskega pisma, priprava na zaposlitveni razgovor, mreženje, predstavitve različnih priložnosti za prakso v državah članicah EUTOPIE in institucijah Evropske unije. Vse delavnice potekajo v angleškem jeziku. Izvedli smo že 15 različnih delavnic, v naslednjem študijskem letu jih načrtujemo še 15. V okviru Univerze v Ljubljani smo v Kariernih centrih, kjer smo odgovorni za študentsko ambasadorstvo, izbrali tri študentke, karierne ambasadorke, in izvedli štiri različne aktivnosti.
Več o aktivnostih kariernih ambasadork, ambasadorjev in prihajajočih delavnicah si lahko preberete na spletni strani zveze EUTOPIA. Vabljeni tudi k spremljanju aktivnosti in novosti na profilu LinkedIn – EUTOPIA Student Careers.
| | | | Neformalno mentorstvo med alumnami, alumni in študentkami, študenti
|
Zala Simčič
vodja Mreže klubov alumnov UL
|
|
V maju smo v Mreži klubov alumnov UL pripravili kratki anketi za študentke, študente in alumne, s katerima smo preverjali njihove želje po vzpostavitvi programa neformalnega mentorstva ter potrebe potencialnih mentoric, mentorjev po izobraževanju in usposabljanju. Z velikim veseljem smo ugotovili, da je zanimanje za program mentorstva obojestransko.
Študentke in študenti si želijo mentoric in mentorjev, na katere bi se lahko obrnili za poklicne nasvete, podporo pri pripravi zaključnih ali raziskovalnih nalog in pomoč pri iskanju prve zaposlitve. Alumne in alumni, ki bi delovali kot mentorice in mentorji, bi bili na voljo za vse nasvete in pomoč, hkrati pa poudarjajo, da si v odnosu med mentorico in mentorjem ter mentoriranko in mentorirancem želijo predvsem radovednih in samoiniciativnih študentk in študentov.
Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo v prihodnjih mesecih v Mreži klubov alumnov UL pripravili program neformalnega mentorstva, za katerega upamo, da bo študentkam in študentom ter alumnam in alumnom pomagal pri mreženju, povezovanju ter pridobivanju novih življenjskih in delovnih izkušenj.
| | | | Optimizem glede študentskih izmenjav v novem študijskem letu
|
Helena Deršek-Štuhec
samostojna strokovna sodelavka za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje v univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje
|
|
Covid-19 je dodobra okrnil izmenjave na Univerzi v Ljubljani (UL). V tem študijskem letu smo jih zabeležili za polovico manj kot prejšnja leta. Kljub izrednim razmeram in študiju na daljavo pa so tuji študenti in študentke z izmenjavo na UL zelo zadovoljni in ne obžalujejo, da so se odločili za ta korak.
V študijskem letu 2021/2022 se bodo razmere, kot kaže, spet postavile na pravo mesto. Glede na število letošnjih prijav se znova obetajo boljši časi. Prijavni rok za izmenjavo tujih študentk in študentov se je pri nas zaključil 15. maja 2021. Za prvi semester in celo leto se je prijavilo 1147 tujih študentk in študentov, od tega 1083 prek programa Erasmus+. Največ prijav je iz Španije, Nemčije, Portugalske in Francije. Rok za prijavo na izmenjavo za drugi semester je 15. november 2021.
| | | | Mednarodna poletna doktorska šola o staranju in socialni varnosti
|
Tjaša Podpečan
samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij
|
|
Doktorska šola Univerze v Ljubljani (UL) je v sodelovanju z Univerzo v Gradcu in Univerzo na Reki že petič uspešno organizirala mednarodno poletno šolo za doktorske študentke in študente. Zaradi epidemioloških razmer je dvodnevna poletna šola »Interdisciplinary Perspectives on Aging and Care: What does it mean to grow old?« v začetku junija potekala prek spleta. Uvodoma so nastopili predstojnica Doktorske šole UL prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, prorektor Univerze v Gradcu prof. Peter Scherrer, predstojnica centra CIRAC prof. dr. Ulla Kriebernegg in rektorica Univerze na Reki prof. dr. Snježana Prijić Samaržija. Poletne šole se je udeležilo 12 doktorskih študentk in študentov z vseh treh univerz, zasnovana pa je bila interdisciplinarno ter je obravnavala različne vidike in poglede na temo staranja in socialne varnosti v družbi. | | | | Podporne aktivnosti Centra Digitalna UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu
|
Sanja Jedrinović
vodja za didaktično podporo pri uporabi IKT v pedagoškem procesu v Centru Digitalna UL
|
|
V Centru Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v pedagoškem procesu (Center Digitalna UL) želimo nadgraditi raven podpore, ki jo zagotavljamo visokošolskim učiteljicam, učiteljem in sodelavkam, sodelavcem UL. Zato bomo v naslednjih mesecih izvedli dve ključni aktivnosti, prek katerih želimo spodbuditi razmislek o možnostih aktivnega vključevanja študentk, študentov v pedagoški proces za uporabo višjih kognitivnih procesov, povezanih z razvojem spretnosti in znanj za 21. stoletje.
S pomočjo manjših pilotnih projektov posodobitve študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT bomo skupaj z visokošolskimi učiteljicami, učitelji in sodelavkami, sodelavci osmislili in podprli izvedbo pedagoškega procesa z uporabo inovativnih didaktičnih pristopov, podprtih z IKT. Poleg tega bomo vzpostavili tudi skupnost multiplikatorjev na članicah UL, ki bi sodelovali pri spodbujanju ter deljenju izkušenj z uporabo IKT med visokošolskimi učiteljicami, učitelji in sodelavkami, sodelavci. S tem želimo oblikovati okolje, kjer bo zagotovljen prenos znanja o uporabi IKT v pedagoškem procesu na različnih študijskih področjih.
Vabimo vas k oddaji predlogov za sodelovanje na naš do konca junija 2021. Več informacij najdete na naši spletni strani.
| | | | Na dogodke in svetovanja Kariernih centrov prek portala POPR
|
Zala Simčič
vodja Mreže klubov alumnov UL
|
|
Z letošnjim študijskim letom smo celoten sistem prijav na naše dogodke (delavnice, predstavitve kariernih poti alumen, alumnov in predstavitve delodajalk, delodajalcev, okrogle mize idr.) in svetovanja Kariernih centrov Univerze v Ljubljani ter objave prostih delovnih mest in drugih kariernih priložnosti uspešno prestavili na nov portal POPR. Portal nam omogoča enostavno zbiranje statističnih podatkov o obiskanosti portala in povratne informacije udeleženk in udeležencev naših aktivnosti. Do konca maja 2021 smo izvedli 238 dogodkov in 490 svetovanj, v katera se je vključilo 6651 študentk in študentov. Ker je v juliju in septembru pred vrati še Karierni tabor, ki ponuja številne brezplačne jezikovne, računalniške in druge delavnice, pričakujemo, da se bo ta številka še povečala. Prijave na julijski del Kariernega tabora, v okviru katerega bodo potekali tečaj MS Excela, tečaj poslovne angleščine ter začetne in nadaljevalne nemščine, delavnica digitalnega marketinga, poslovnega bontona in še marsikaj drugega, so že odprte in objavljene tukaj. Več o drugi ponudbi pa seveda na portalu POPR. | | |
|
|
|
|
