|
|
|
Uvodnik
Naj (spre)govori znanost
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane študentke in študenti,
ko sem si 1. oktobra nadel rektorsko verigo kot 45. rektor Univerze v Ljubljani, me je s tem doletela čast, hkrati pa ta veriga predstavlja izjemno težo in odgovornost – odgovornost za več kot 6.000 zaposlenih, skoraj 40.000 študentk, študentov, predvsem pa odgovornost do družbe in države, katere prihodnost predstavljajo generacije, ki se na naši univerzi izobražujejo že danes in se bodo v prihodnje.
Na vprašanje, ki mi je bilo večkrat zastavljeno v zadnjem času, kako bomo dosegli najboljše na svetu, je moj odgovor vedno bil in bo – na več področjih smo popolnoma enakovredni najboljšim. Imamo odlične raziskovalne skupine, ki uspešno sodelujejo v mednarodnih projektih, samostojno odkrivajo zakone narave in družbe, razvijajo mednarodno pomembne inovacije, prispevajo k družbenemu razvoju in lajšajo življenja vsem nam.
Del naše univerze so tudi tri odlične akademije, ki izobražujejo vrhunske umetnice in umetnike, študentke in študenti teh akademij pa skupaj s svojimi mentoricami in mentorji že v času študija ustvarjajo izjemne umetniške dosežke, med njimi številne prepoznavne in cenjene v svetu.
Ob vsem tem se moramo ves čas zavedati, da delujemo v razmerah, ki jih ni mogoče primerjati z drugimi odličnimi svetovnimi institucijami. Slovenija je žal še vedno tista država v EU, ki daje najmanj javnih sredstev za razvoj, prav tako smo med tistimi državami, ki dajejo najmanj denarja za visoko šolstvo. To, da dosegamo v obstoječih razmerah take rezultate, je posledica entuziazma, energije in želje po akademskem delu vseh vas, ki delujete na Univerzi v Ljubljani in prispevate k njenemu ugledu, za kar se vam vsem iskreno zahvaljujem. S skupnimi močmi bomo morali odločneje opozoriti, da je tako delovanje na dolgi rok nevzdržno.
Smo velika univerza, včasih slišimo mnenja, da smo prevelika. Menim, da je velikost naša prednost, le bolje se jo moramo naučiti izkoriščati. S sodelovanjem moramo preseči delitve in ozkoglednost ter slediti dobrim zgledom. V preteklih tednih sem se sestal z marsikom od vas na različnih fakultetah in akademijah ter povsod opazil veliko željo po sodelovanju, ki ste ga takoj pripravljeni vložiti v skupno dobro. Vaša zagnanost me je navdala s prepričanjem, da lahko skupaj premagamo prihajajoče izzive.
Med najpomembnejšimi izzivi mojega mandata, najverjetneje pa tudi prihodnjih desetletij, bo povrniti družbi zaupanje v znanost in znanje prenesti med ljudi. Vidimo, da nova realnost z družbenimi omrežji, povezanostjo, a hkrati polarizacijo ljudi in neskončno množico informacij ne prinaša le koristi, temveč tudi težave. Za povrnitev zaupanja v znanje bodo potrebne spremembe na vseh ravneh izobraževanja, začenši z osnovnimi šolami. Družbena omrežja so današnja realnost in če ne bomo tudi tisti, ki imamo znanje in razumevanje, aktivno sodelovali na družbenih omrežjih, se bodo tam še bolj kot do zdaj razbohotile teorije zarot, neznanje slovenščine in sovražni govor. Zato je skrajni čas, da tudi tam (spre)govori znanost.
Današnje mlade generacije nosijo v sebi velik družbeni naboj, saj občutijo napake, ki se dogajajo po vsem svetu. Mladi so resnično zaskrbljeni za svojo prihodnost in prihodnost družbe, ki ji trenutno ob spreminjanju in globalnem segrevanju ne kaže najbolje. Toda če bomo tem mladim, ki v sebi nosijo toliko pozitivne energije, stopili ob stran starejši kolegice in kolegi z znanjem in izkušnjami, verjamem, da lahko svet preoblikujemo na bolje. To bi moralo biti osnovno poslanstvo vseh univerz in prizadeval si bom, da bo tako delovala tudi naša univerza. Eno od mojih vodil je tudi družbena angažiranost univerze in za to si bom ob hkratnem vztrajanju pri ohranjanju njene politične avtonomnosti prizadeval ves čas.
Drage kolegice in kolegi, sodelavke in sodelavci, drage študentke in študenti, Univerza v Ljubljani je nedvomno že odlična univerza. S sodelovanjem, medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem jo lahko naredimo še boljšo, zato se veselim naslednjih štirih let.
Prof. dr. Gregor Majdič,
rektor Univerze v Ljubljani
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Inavguracija novega rektorja
 |
Darja Lisjak,
predstojnica organizacijske enote za komuniciranje
|
|
Ob zaključku štiriletnega mandata je zdaj že nekdanji rektor prof. dr. Igor Papič svojemu nasledniku 30. septembra 2021 slavnostno predal rektorsko verigo, rektorske časti in dolžnosti. Rektorska veriga simbolizira tradicijo Univerze v Ljubljani, njeno avtonomijo ter povezanost in vraščenost v slovensko družbo. Z njeno predajo je prof. dr. Gregor Majdič prevzel rektorsko funkcijo, z njo povezano delo in odgovornost ter tako postal 45. rektor Univerze v Ljubljani. Prisegel je, da bo rektorsko verigo nosil kot znamenje prizadevanj za ugled in avtonomijo Univerze v Ljubljani.
Novi rektor prof. dr. Gregor Majdič bo največjo in najstarejšo univerzo v Sloveniji vodil do 30. septembra 2025, skupaj s članico in člani prorektorske ekipe prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat, prof. mag. Matjažem Drevenškom, prof. dr. Boštjanom Markolijem in prof. dr. Antonom Ramšakom.
Posnetek inavguracije si lahko ogledate na tej povezavi.
|
 |
|
Predaja rektorske verige
Foto: STA |
|
| | | | Kam nas pelje pandemija?
|
prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat,
prorektorica za študijske in študentske zadeve
|
|
Z začetkom letošnjega študijskega leta se nam vsem ponovno postavlja vprašanje, kako bo na potek študija in naše delo vplivala pandemija. Iz preteklih let vemo, da zaprtje javnega življenja pušča široke družbene in osebne psihosocialne posledice. Na Univerzi v Ljubljani take stiske dobro poznamo, zato pomoč že ponujamo prek Psihosocialne svetovalnice za študent(k)e in zaposlene, nekaj prvih napotkov o soočanju ob nastalih spremembah pa je na voljo tukaj.
Naše osnovno vodilo je dobra obveščenost in odprto komuniciranje, zato bomo vse zaposlene ter študentke in študente še naprej sproti obveščali o vseh ključnih informacijah o koronavirusu, ki so povezane z izvedbo dela in študija. Vse informacije se zbirajo na vstopni univerzitetni spletni strani in zavihku UL in KORONAVIRUS. Še naprej pa vam bomo tudi omogočali, da boste o morebitnih dvomih lahko odkrito in varno razpravljali z znanstvenicami in znanstveniki ter študentkami in študenti naše univerze. Nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov smo za vas zbrali na tem mestu.
Dokler ne premagamo epidemije, pazimo nase in na vse v svoji bližini, spoštujmo načela odgovornega ravnanja z nošenjem mask in pravili PCT, zaupajmo v znanstveno skupnost, katere del smo, ter se veselimo druženja v živo.
| | | | Dileme o cepljenju
|
Darja Lisjak,
predstojnica organizacijske enote za komuniciranje
|
|
Na začetku oktobra smo na rektoratu Univerze v Ljubljani (UL) izvedli dve okrogli mizi z naslovom Dileme o cepljenju, ki ste si ju lahko v neposrednem prenosu ogledali prek spleta. Na prvi okrogli mizi so sodelovali študenti farmacije in medicine Jaka Vrevc Žlajpah, Jaka Rotman Primec, Rok Košiček in Jaka Šikonja, dogodek je povezoval Anžej Tomaž Hvala, novoizvoljeni senator Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, ki prihaja z Ekonomske fakultete UL. Na drugi okrogli mizi so sodelovali strokovnjakinji in strokovnjaki s področja mikrobiologije in imunologije, fiziologije, sociologije kulture in prava: rektor prof. dr. Gregor Majdič, prof. dr. Tatjana Avšič Županc, prof. dr. Alojz Ihan, prof. dr. Saša Zagorc in prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, ki je okroglo mizo tudi povezovala. Če ste razpravi zamudili, si ju lahko ogledate na naslednjih povezavah: Dileme o cepljenju: študenti študentom (4. 10.) in profesorji študentom (5. 10.)
Podobne pogovore, ki bodo temeljili na verodostojnih strokovnih mnenjih s področja različnih ved, kot so medicina, pravo, sociologija, filozofija, komunikologija in druge, bomo organizirali tudi v prihodnje z namenom dobre obveščenosti in odprtega komuniciranja o različnih vidikih pandemije.
Že zdaj vas zato v torek, 9. novembra 2021, ob 17. uri vabimo na tretjo okroglo mizo z naslovom (Spre)govori, znanost: Pandemija in demokracija, ki si jo boste prav tako lahko ogledali v neposrednem prenosu prek spleta. Več informacij boste prejeli kmalu.
|
 |
|
Udeleženci druge okrogle mize Dileme o cepljenju (z leve proti desni): prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, rektor prof. dr. Gregor Majdič, prof. dr. Tatjana Avšič Županc, prof. dr. Alojz Ihan in prof. dr. Saša Zagorc
Foto: arhiv UL |
|
| | | | Festival UNI.MINDS 2021 – prijavite se zdaj
|
Teja Stamać,
vodja področja komuniciranja v Pisarni za prenos znanja
|
|
Vabimo vas na največji slovenski spletni festival za grajenje inovacijske skupnosti in dolgoročnih partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom, ki bo potekal med 10. in 12. novembrom 2021 (predstavitveni video). Prijave so že odprte, število mest je omejeno. Program in registracija sta na voljo na spletni strani ppz.uni-lj.si/uni-minds21, kjer si lahko priskrbite brezplačno vstopnico. Za dodatne informacije pišite na .
Raziskovalke in raziskovalci boste dobili vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo podjetja, podjetja pa vpogled v tehnologije in ekspertize raziskovalk, raziskovalcev Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, z namenom boljšega razumevanja medsebojnih potreb. Naš skupni cilj na festivalu bo zgraditi močna in učinkovita partnerstva.
Pod okriljem festivala bosta potekala še Tretji dan za raziskovalke, raziskovalce, Novartis v Sloveniji in svečana podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.
Festival, ki ga organizirata Pisarna za prenos znanja UL in Služba za prenos znanja in tehnologij UM, je zasnovan za tista najbolj radovedna, inovativna in v prihodnost zazrta podjetja, raziskovalke in raziskovalce, študentke in študente ter odločevalke in odločevalce. Glavni partner dogodka je Novartis v Sloveniji.
| | | | 20 prijav za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani
|
Polona Movrin,
vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol
|
|
Že drugo leto zapored smo tekmovanje za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani (UL) razdelili v dve kategoriji: kategorijo študentk in študentov, alumen in alumnov ter kategorijo raziskovalk in raziskovalcev, redno zaposlenih na UL. Skupno smo prejeli 20 prijav tehnoloških in netehnoloških inovacij ter inovativnih podjetniških idej; 14 za prvo kategorijo in šest za drugo. Konec meseca bo znan izbor šestih finalistk in finalistov v vsaki kategoriji, v četrtek, 11. novembra 2021, pa bomo razglasili tri najboljše v vsaki kategoriji. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič bo zmagovalki, zmagovalcu ali zmagovalni skupini kategorije podelil denarno nagrado v višini 3.000 EUR, drugouvrščenemu 2.000 EUR in tretjemu 1.000 EUR.
Rektorjeva nagrada je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja inoviranje na UL in pomaga inovatorjem na poti do trga. Organizirata ga Univerza in Ljubljanski univerzitetni inkubator.
| | | | Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL)
|
Katja Cerar,
vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo
|
|
Na tretjem dogodku Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) bo prof. dr. Martin Čopič predstavil, kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe, kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih ter kaj je treba storiti na globalni in lokalni ravni, da bo povišanje povprečne globalne temperature ostalo na znosni ravni. Na dogodek, ki bo v sredo, 3. novembra 2021, ob 16. uri, se prijavite na tej povezavi.
Dr. Čopič je zaslužni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL), raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, nekdanji prorektor UL za raziskovalno dejavnost in član sveta Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL).
|
 |
|
Dr. Čopič se raziskovalno ukvarja s fiziko tekočih kristalov in drugih mehkih snovi, vodil je številne raziskovalne projekte s področja optike in laserske spektroskopije.
Foto: IFP |
|
| | | | Zaživela je skupna spletna knjigarna Založbe UL
|
dr. Matevž Rudolf,
predstojnik Založbe UL
|
|
Po dolgoletnih prizadevanjih smo vzpostavili skupno univerzitetno spletno knjigarno Založbe UL, ki jo lahko najdete na spletnem naslovu https://knjigarna.uni-lj.si/. Na enem mestu svoje knjige ponuja že deset članic Univerze v Ljubljani (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za elektrotehniko, Filozofska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za socialno delo). Na voljo je več kot 800 znanstvenih monografij, učbenikov in drugih promocijskih materialov. Prodaja je organizirana decentralizirano, saj vsaka članica odpremlja knjige sama, za svoj račun in brez dodatnih provizij. Do konca koledarskega leta bomo skušali zagotoviti tudi povezljivost spletne knjigarne z informacijskim sistemom SAP S/4HANA (projekt APIS), kar bo še bolj avtomatiziralo prodajo ter s tem poenostavilo delovne procese knjigarn članic in knjižnic.
Uporaba skupne spletne trgovine je za članice UL brezplačna, na vaši fakulteti oziroma akademiji morate le zagotoviti pravočasno odzivnost na naročila ob delavnikih. Za več informacij se obrnite na elektronski naslov .
| | | | Objava prve različice Velikega slovensko-madžarskega slovarja
|
dr. Simon Krek,
vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani
|
|
Na Univerzi v Ljubljani je potekala predstavitev ob objavi prve različice Velikega slovensko-madžarskega slovarja, ki nastaja na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Temeljni dvojezični slovar je finančno in organizacijsko zahteven projekt, ki nastaja od septembra 2018, financira pa ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) z namenskimi sredstvi. Pri izdelavi Slovarja sodeluje ekipa, ki jo sestavljajo leksikografi, prevajalci, lektorji in terminologi, pomembno vlogo pa imajo tudi računalniški jezikoslovci in programerji. Izkušena interdisciplinarna ekipa skrbi, da slovar sledi trendom in dognanjem sodobnega slovaropisja, tako z vidika metodologije kot tehnološke podprtosti. Na dogodku smo o izdelavi Velikega slovensko-madžarskega slovarja spregovorili dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Kosem, vodja projekta, in mag. Júlia Bálint Čeh, urednica Velikega slovensko-madžarskega slovarja. Podporo izjemnemu projektu je izrazil tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.
Slovar predstavlja pomemben mejnik slovenskega dvojezičnega slovaropisja, pa tudi slovenskega slovaropisja nasploh, saj predstavlja integralni del Digitalne slovarske baze, ki nastaja na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in na podlagi katere bo mogoče izdelati nove enojezične in večjezične vire, pa tudi druge aplikacije.
|
 |
|
Veliki slovensko-madžarski slovar je rastoči slovar, kar pomeni, da se bodo nova gesla dodajala v rednih časovnih intervalih.
Foto: STA |
|
| | | | Modra fakulteta – izobraževanje brez roka trajanja
|
Zala Simčič
vodja službe za razvoj klubov alumnov
|
|
Število starejših narašča iz leta v leto, življenjska doba se podaljšuje. S projektom Modra fakulteta se želimo odzvati na izobraževalne potrebe in interese nove starostne populacije, ki zahteva nove priložnosti, inovativne prakse poučevanja, raziskovanja in sodelovanja s skupnostmi.
V študijskem letu 2021/2022 bomo alumnam in alumnom 60+ ponudili naslednje programe: začetni tečaj francoščine, ABC angleščine, planinski vodnik po Sloveniji za generacijo 65+, uvod v umetnostno zgodovino, gibalno vadbo za kakovostno starost, popotovanje v svet glasbe in še mnoge druge. Vse, ki so zaključili študij na Univerzi v Ljubljani, imajo več kot 60 let ter gojijo strast do znanja in spoznavanja, vabimo k vpisu v programe vseživljenjskega učenja Modre fakultete.
Če ste starejša alumna ali alumen ali poznate koga od bližnjih, jih povabite, da se pridružijo naši skupnosti na portalu alumniUL. Poleg programov vseživljenjskega izobraževanja Modre fakultete so tako kot vsem našim alumnam in alumnom tudi članicam in članom Modre fakultete na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo naši partnerji.
| | | | Aktiven začetek obštudijskega leta 2021/2022
|
Ivanka Stritar,
vodja Centra za obštudijsko dejavnost
|
|
Na razširjeno ponudbo kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti Centra za obštudijsko dejavnost 2021/2022 smo prejeli več kot 900 prijav študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Od tega smo jih na športne in letos nove dejavnosti v ponudbi s področja varstva okolja in projektov sprejeli 537. Študentkam in študentom bodo priznane točke ECTS v okviru 5 odstotkov zunanje izbirnosti. Študentkam in študentom, ki se niso prijavili na kreditno ovrednotene obštudijske programe, je na voljo pester nabor dejavnosti, ki jih razpisujemo v obliki dnevne rekreacije in mesečnih tematskih sklopov posameznega področja obštudijske dejavnosti (npr. mesec kulture in umetnosti).
V sklopu promocije zdravja v univerzitetnem okolju razpisujemo Aktivni odmor UL – 10-minutne raztezne vaje, ki potekajo vsak delovnik od 12.45 do 12.55 prek aplikacije ZOOM (povezava https://uni-lj-si.zoom.us/j/3408063224). Prav tako vse zaposlene ter študentke in študente vabimo v Tekaško skupino Univerze v Ljubljani, ki se srečuje ob torkih in četrtkih.
| | | | Tuje študentke in študenti na izmenjavi
|
Helena Deršek Štuhec,
samostojna strokovna sodelavka za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje
|
|
Začelo se je novo študijsko leto in poleg slovenskih študentk in študentov so v predavalnice sedli tudi tuji študenti in študentke na izmenjavi. Njihovo število lahko primerjamo s tistim pred kovidnim obdobjem. Trenutno na izmenjavi na Univerzi v Ljubljani gostimo 1.050 tujih študentk in študentov iz vseh delov Evrope in nekaj tudi zunaj nje. Pred prihodom smo jih opremili z vsemi potrebnimi informacijami in napotki, med drugim o pogoju PCT, cepljenju in samotestiranju. Največ težav so letos ponovno imeli pri iskanju nastanitve, saj so cene zelo visoke, ponudba pa ni ustrezna. V Študentskem domu Ljubljana smo jih lahko nastanili 200, drugi pa so si morali ob pomoči Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Študentskega društva Erasmus ter študentk in študentov tutorjev poiskati sobo pri najemodajalcih.
|
 |
|
Tuje študentke in študenti na izmenjavi na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani
Foto: Borut Petrovič Jesenovec |
|
| | | | Mednarodno povezovanje in sodelovanje
|
Katja Cerar,
vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo
|
|
Pred začetkom študijskega leta je na Univerzi v Ljubljani potekal tradicionalni dan dobrodošlice za mednarodne študentke in študente. Posnetek predstavitve in predstavitvena gradiva si lahko ogledate na slovenski in angleški spletni strani. Za lažjo vključitev mednarodnih študentk in študentov v študijski proces in slovensko okolje smo pripravili tudi Vodnik dobrodošlice.
S promocijo študija za kandidatke in kandidate iz tujine nadaljujemo prek portala Keystone Academic Solutions ter pod okriljem Study in Slovenia. S spletnimi predstavitvami bomo ponovno začeli v novembru. Napovednik je dostopen na slovenski in angleški spletni strani.
V okviru dogodka Izzivi v tujini smo predstavili možnosti za izmenjavo študentk in študentov na Venice International University (VIU). Predstavitev možnosti sodelovanja z VIU za učiteljice in učitelje UL bomo organizirali predvidoma konec novembra.
Na srečanju s predstavniki Stellenbosch University in Ural Federal University so potekali dogovori glede možnosti vzpostavitve sodelovanja na področju izmenjav, poletnih šol, izvedbe skupnih aktivnosti in projektov. Podaljšan je bil tudi sporazum o sodelovanju z National Chiayi University iz Tajvana.
| | | | Zakaj diploma ni dovolj?
|
Tamara Boh,
vodja kariernih centrov na Centru za osebni in profesionalni razvoj študentov
|
|
Poleg znanja, ki ga študentke in študenti pridobijo med študijem, obstajajo tudi druga znanja, spretnosti, izkušnje in kompetence, ki jim bodo pomagale pri odločitvi, kaj bi v življenju radi počeli ter kaj vse je treba narediti za osebni in profesionalni razvoj ter boljšo zaposljivost. Zato smo v letošnjem študijskem letu pripravili raznolike programe, t. i. potke.
Študentkam in študentom Univerze v Ljubljani je na voljo več potk:
- mednarodna potka Postani VIP (Very International Person), kjer se študentke in študenti udeležijo predstavitev priložnosti in delavnic, ki jim olajšajo mobilnost;
- kulturno-umetniška potka Izpopolni KUD (Kulturno Umetniško uDejstvovanje), ki tistim, ki svojo prihodnost vidijo v kulturi, pomaga pri pridobivanju informacij o statusu samozaposlenih, avtorskem pravu, odnosih z javnostmi v kulturi …;
- podjetniška potka Vse za BDP (Bodoče Dobre Podjetnike) za pridobivanje osnovnih podjetniških znanj in veščin;
- karierna potka za doktorske študentke in študente, ki smo jo pripravili z Doktorsko šolo ter ponuja različne delavnice za razvoj mehkih veščin;
- digitalna potka Pridobi IKT (Informacijsko Komunikacijske Točke), kjer bodo študentke in študenti pridobivali različne digitalne kompetence.
Vsaka izbrana potka predstavlja nabor delavnic, predstavitev in predlogov, ki bodo študentke in študente popeljale do drugih aktivnosti, kot so na primer ogled spletnega seminarja ali branje knjige.
| | | | Izjemen odziv na akcijo Srčna UL
|
Maja Dizdarević
pomočnica glavnega tajnika na Centru za osebni in profesionalni razvoj študentov
|
|
Vaša pomoč v akciji Srčna UL je bila dragocen prispevek pri premagovanju težav, v katerih so se znašli naše študentke in študenti, ter neprecenljivo sporočilo, da v stiski niso sami. S prispevki zaposlenih, donatork, donatorjev, študentk, študentov in širše javnosti smo zbrali več kot 18.000 evrov. Sredstva zbiramo še do konca tega meseca.
S 15. oktobrom 2021 se je iztekel rok za prijavo študentk, študentov na razpis za dodelitev finančne pomoči iz sredstev, zbranih v sklopu akcije Srčna UL. Prejeli smo 79 vlog. Komisija za ocenjevanje prejetih vlog, v kateri so predstavnice in predstavniki študentk, študentov, Komisije za socialno ekonomska vprašanja študentov, Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov ter Zveze prijateljev mladine Slovenije, skrbno pregleduje vloge. V naslednjih dneh bomo pomagali vsem upravičenkam in upravičencem s sofinanciranjem študijskih pripomočkov, nakupa živil in obleke, najemnine in/ali drugih življenjskih potrebščin. O rezultatih projekta bomo poročali na spletni strani Srčna UL.
Z veseljem vas obveščamo, da bomo podobne akcije zbiranja pomoči za študentke in študente v stiski v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije nadaljevali tudi v prihodnje. Ostanite srčni.
| | | | Univerza z(a) integriteto
|
Maja Ramič,
skrbnica načrta integritete
|
|
Univerza v Ljubljani si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost ter izpolnjevati najvišja etična merila na vseh področjih znanosti in umetnosti. To je mogoče doseči samo, če se tudi njene zaposlene in zaposleni zavedamo njenih vrednot ter delujemo v dobro institucije. Eden od načinov, kako to doseči, je visoka stopnja integritete. Slednja je nasprotje koruptivnemu ravnanju. Je ena najpomembnejših človeških vrednot, sestavljena iz vedenj in dejanj, skladnih z moralnimi in etičnimi načeli. Ključ do višje stopnje integritete je načrt integritete. Ker tveganjem v javnem sektorju zaradi njihove narave po navadi posvetimo manj pozornosti, saj večinoma nismo neposredno oškodovani, je še toliko pomembneje, da k njim pristopimo načrtovano in kolektivno. Ključno je, da načrt integritete zaživi v praksi, da ga redno obnavljamo, presojamo učinke ukrepov in predlagamo nove. Več informacij je na voljo na tej povezavi. | | |
|
|
|
|
