Težave s prikazom? Kliknite za ogled v brskalniku
DECEMBER 2021   |   ŠTEVILKA 35        

Uvodnik



Javna univerza za trg dela?



Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane študentke in študenti,

 

na Univerzi v Ljubljani smo 3. novembra 2021 prejeli dopis »Načrtovanje vpisnih mest za razpis«, v katerem Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) visokošolske zavode spodbuja »k prilagajanju razpisnih mest glede na potrebe družbe in glede na interes za študij«. V dopisu je še zapisano, da Ministrstvo od visokošolskih zavodov pričakuje »spremljanje dogajanja v družbi, prepoznavanje pričakovanj delodajalcev in potreb za zagotavljanje razvoja in ustvarjanja. Načrtovanje razpisnih mest za visokošolski študij povežite s potrebami po kompetencah in znanjih diplomantov za delovanje družbe«.

 

Na Univerzi v Ljubljani se s takšnim stališčem strinjamo. Javni visokošolski zavodi imamo odgovornost do družbe. Družba (davkoplačevalke in davkoplačevalci) zagotavlja naše delovanje, v zameno upravičeno pričakuje, da bomo za izzive skupnega dobrega vsak na svojem področju znanstvenega delovanja našli ustrezne odgovore. To vključuje upoštevanje kriterija zaposljivosti. Od leta 2014 na Univerzi v Ljubljani izvajamo redne postopke samoevalvacij, s katerimi spremljamo zaposljivost diplomantk in diplomantov, ter preučujemo druge vidike odzivnosti študijskih programov na aktualen družbeni razvoj in razvoj ved. Pri tem se opiramo na nacionalne dokumente in strategije (npr. »Strategija razvoja Slovenije 2030«) ter smernice EU (npr. Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, ESG 2015). Ob tem dodatno upoštevamo mnenja zaposlovalk, zaposlovalcev, rezultate študentskih anket, podatke, pridobljene iz stikov z alumnami in alumni, in druge vire, kot so statistični podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Tudi ob tem dopisu smo se odzvali odgovorno in članicam posredovali priporočila, da se oprejo na lastne analize; pregledajo morebitna odstopanja razpisanih mest od dejansko zasedenih; in po avtonomni strokovni presoji načrtujejo povečanje ali zmanjšanje vpisa.

 

Odzvali pa smo se tudi preudarno – in zadržano. Spremljanje trga dela in zaposlenosti (in ne zaposljivosti!), ki ga MIZŠ predlaga kot kriterij načrtovanja vpisnih mest in financiranja javnih zavodov (in ki je dodatno razdelan v najnovejših karticah študijskega programa), lahko prispeva k uresničevanju poslanstva odgovornega odnosa do družbe. Kjer je na primer zaznati pomanjkanje določenih profilov diplomantk in diplomantov ali se izkazuje potreba po oblikovanju novih, v zadnjem času vse bolj izpostavljenih interdisciplinarnih kompetenc, univerze s prilagajanjem vpisnih mest ali oblikovanjem novih študijskih programov trgu lahko stopimo naproti. Vendar se moramo že pri tej gesti odzivnosti vprašati po analizah trga (in ne le študijskih programov): zakaj trenutno primanjkuje določenega kadra, je naše merilo odzivnosti nacionalni ali širši evropski ali celo globalni trg, kateri pogoji (kadrovski, infrastrukturni …) morajo biti izpolnjeni, da s povečanjem vpisa ne zmanjšujemo kakovosti študija. Nadalje, ali lahko načrtovanje vpisnih mest na posameznih programih prispeva k lažjemu usklajevanju potreb med delodajalkami, delodajalci, družbo in javno univerzo? Če se opremo na podatke iz letošnjega leta in spremenimo vpis, bo trg dela in zaposlovanja spremembo zaznal nekje po petih letih. Si ob dinamiki družbenih sprememb, paradigmi, ki jo v družboslovju poznamo pod oznako »pospeševanja časa«, res upamo napovedati potrebe trga in družbe čez toliko let? Ali ni nemara takšna metoda načrtovanja v resnici formula za nazadovanje?

 

Bolj ključno od naštetih pa je vprašanje: ali je kriterij zaposljivosti ustrezno orodje za presojo družbenega poslanstva javne univerze? Povečan poudarek na zaposljivosti kot kriteriju načrtovanja (in posredno javnega financiranja) visokošolskih programov zahteva širši premislek o poslanstvu javne univerze. Večkrat je bilo že izpostavljeno, da javne univerze ne izobražujemo le za poklice, temveč ustvarjamo družbo znanja. Klasifikacija poklicev, dedinja preteklega stoletja, je vse manj zanesljiv dejavnik razvoja – dnevno nastajajo novi poklici oz. delovna mesta, ki kličejo po nekonvencionalnih sestavljankah kompetenc. Bolj ko so te interdisciplinarne in prožne, večji bo prispevek diplomantk in diplomantov k razvoju in ustvarjanju družbenega dobrega. Diplome naših diplomantk in diplomantov so grobo ogrodje za prepoznavanje »profilov«, »srečna roka« delodajalk, delodajalcev pri izbiri kandidatk, kandidatov pa bo vse bolj odvisna od učinkovitega prepoznavanja vseh dodanih vrednosti, shranjenih v njihovem znanju.

 

Dinamike družbenega razvoja, in s tem potreb po profilih diplomantk, diplomantov, ki bodo znali nanje odgovorno in strokovno kvalificirano odgovoriti, postajajo vse bolj nepredvidljive in pospešeno spreminjajo naša dovčerajšnja pričakovanja. Zapleteni procesi spreminjanja študijskih programov in dolgotrajni postopki akreditacije so dodatna ovira na poti prožnega prilagajanja družbenemu okolju. Učinkovito in ažurno prilagajanje potrebam družbe ne zagotavljajo toliko končne diplome, ki jih prejmejo študentke in študenti javnih univerz, temveč kakovost izobraževanja. Ta pa je odvisna od ažurnosti in znanstvene odličnosti predavateljic in predavateljev, ki najnovejša dognanja s svojih področij prenašajo v dnevna okolja svojih predavalnic.

 

Zaslužni profesor dr. Martin Čopič, nekdanji prorektor za področje znanstvenoraziskovalnega dela Univerze v Ljubljani, letošnji prejemnik Blinčeve nagrade za življenjsko delo, je ob podelitvi zapisal: »Poudaril bi, da je za univerzitetnega učitelja raziskovalno delo absolutna nuja; z njim ne samo da vzdržuješ znanje na mednarodni ravni, ampak se spoznavaš in srečuješ s tujimi kolegi, s čimer je osnovna znanost najcenejši način prenašanja znanja od drugod nazaj domov.« Le znanstvena informiranost ter neposredna in aktivna vpetost v mednarodno akademsko skupnost pedagoškega osebja je tista, ki zagotavlja, da se lahko študentke in študenti pri predmetih, ki so del akreditiranega kurikula, seznanijo z najnovejšim raziskovanjem, znanstvenimi polemikami in spreminjanji paradigem (v tej luči moramo znova temeljito premisliti, kako pot do predavalnic odpreti tudi raziskovalkam in raziskovalcem).

 

Kakovost temeljnega in aplikativnega raziskovanja je neločljivo povezana s kakovostjo izobraževanja in vpliva visokošolskega zavoda na družbeni razvoj. Znanstvena odličnost, vgrajena v pedagoško delo, in ne zaposljivost, mora ostati temeljni kriterij ocene izpolnjevanja poslanstva visokošolskega zavoda.

 

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat,
prorektorica Univerze v Ljubljani

Hitri dostop do člankov



Srečanje rektorja Univerze v Ljubljani s predsednikom vlade



Darja Lisjak,

predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. Emil Erjavec sta se v torek, 28. decembra 2021, v vladnih prostorih srečala s predsednikom vlade Janezom Janšo. Govorili so o strateških temah in pomembnih projektih Univerze, ki so v interesu države, izmenjala pa sta tudi poglede na aktualna vprašanja s področja visokega šolstva.

 

Univerza v Ljubljani kot osrednja in vrhunska visokošolska ter znanstveno-raziskovalna institucija, ki se povezuje z gospodarstvom in uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, želi še naprej prispevati k razvoju v Sloveniji, zato pa potrebuje podporo države pri zagotavljanju nujnih pogojev in okvirov delovanja, je poudaril rektor. Izrazil je svoje pričakovanje, da bo Univerza upoštevana kot relevantna sogovornica vlade pri strateških razmislekih in sistemskih spremembah na področju visokega šolstva. Priložnost za krepitev dialoga in sodelovanja se ponuja tudi v okviru Rektorske konference Republike Slovenije, ki jo bo od januarja 2022 vodil rektor Univerze v Ljubljani.

 

Rektor Majdič se je premierju Janši zahvalil za zagotovilo vlade, da bo gradnja Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani uvrščena med projekte, ki se financirajo iz evropskih kohezijskih sredstev, in da se bo ta projekt predvidoma začel že naslednje leto. Glede izpostavljene problematike študentskih nastanitev je predsednik slovenske vlade podprl načrte Univerze, vključno z gradnjo novega študentskega doma na Roški cesti. 

       Na vrh       

Nagrada dr. Uroša Seljaka



Polona Movrin,

vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

Dr. Uroš Seljak, predsednik republike, Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) bodo vsako leto na začetku študijskega leta podelili Nagrado dr. Uroša Seljaka. Z njo želijo spodbujati in podpirati znanstvene objave študentk in študentov prve in druge stopnje s katere koli slovenske univerze ter spodbujati mentoriranje študentk in študentov. Ustanovitelj nagrade je dr. Uroš Seljak, letošnji prejemnik ene najprestižnejših svetovnih znanstvenih nagrad s področja kozmologije – Gruberjeve nagrade.

 

Dr. Seljak, fizik, kozmolog in profesor astronomije na Univerzi Kalifornije, Berkeley ter alumen Univerze v Ljubljani, je prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za bistven prispevek k metodam, ki so ključne za raziskovanje in razumevanje nastanka vesolja. Nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev je prejel s še dvema nagrajencema. S svojim delom nagrade je ustanovil Nagrado dr. Uroša Seljaka. Skupaj z Univerzo v Ljubljani in Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo bo vsako študijsko leto podelil 10.000 ameriških dolarjev za najboljšo oz. najboljše znanstvene objave študentk, študentov prve in druge stopnje študija katere koli slovenske univerze. Prijavljena dela bo ocenila posebna komisija. Nagrado lahko prejme ena študentka oz. študent, v primeru enakovrednih del pa se bo razdelila med največ tri študentke, študente.

 

Nagrada dr. Uroša Seljaka je bila prvič predstavljena javnosti na vsakoletnem sprejemu predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga organizira za Slovenke in Slovence, ki študirajo ali znanstveno delujejo v tujini. Dr. Seljak je zbrane nagovoril v videonagovoru in dejal, da je ob prejemu nagrade želel narediti nekaj za Slovenijo. Sčasoma se je izoblikovala ideja, da bi lahko z nagrado spodbudil raziskovanje med študentkami in študenti v Sloveniji ter po drugi strani utrdil vezi med slovenskimi akademikinjami in akademiki v tujini in Sloveniji.

       Na vrh       

Posodobljen Načrt integritete Univerze v Ljubljani



Maja Ramič,

skrbnica načrta integritete

Delovna skupina za oblikovanje in izvajanje načrta integritete Univerze v Ljubljani (UL) je skladno s Smernicami za izdelavo, uvedbo in izvajanje načrtov integritete novembra posodobila Načrt integritete UL, ki predstavlja orodje za obvladovanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete ter je pomemben strateški, razvojni in obenem operativni proces, v katerem se, s ciljem krepitve integritete, oceni izpostavljenost tem tveganjem. Posodobljen Načrt integritete UL smo objavili na spletni strani UL pod zavihkom Integriteta – osnovna pravila ravnanj. Na istem zavihku so poleg Načrta integritete objavljeni tudi Napotki o ravnanju in omejitvah v zvezi s sprejemanjem daril ter druge pomembne informacije.

       Na vrh       

141 nagrajenk, nagrajencev in nagrajenih skupin v Tednu Univerze



Polona Movrin,

vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

Letošnji Teden Univerze v Ljubljani (UL), ki ga vsako leto obeležujemo v tednu, ko praznujemo rojstni dan najstarejše ter največje visokošolske in znanstvenoraziskovalne ustanove v Sloveniji, je potekal v hibridni obliki. Avtorice in avtorji najodličnejših raziskovalnih dosežkov, prejemnice in prejemniki častnih nazivov, plaket, nagrad, listin in priznanj so se zbrali prek zooma, iz Zbornične dvorane pa jih je nagovoril rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

 

Posnetke vseh sedmih slovesnosti v Tednu Univerze si lahko ogledate na kanalu YouTube Univerze v Ljubljani. V tednu od ponedeljka, 29. novembra, do petka, 3. decembra, smo spoznali deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov UL v letu 2021, na slavnostni seji Senata UL smo podelili naziva častni doktor, plakete Pro Universitate labacensi, zlate plakete ter svečane listine mladim visokošolskim učiteljicam, učiteljem in sodelavkam, sodelavcem. Sreda je bila v znamenju študentk in študentov, saj smo spoznali prejemnice in prejemnike svečanih listin za najboljše študijske dosežke ter prejemnice in prejemnike priznanj za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti. V četrtek smo podelili priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem ter nazive zaslužna profesorica oz. zaslužni profesor. Teden Univerze se je zaključil prav na 102. rojstni dan naše univerze in 221. rojstni dan Franceta Prešerna, zato smo v petek, 3. decembra, podelili Prešernove nagrade študentkam in študentom.

 

Nagrajenkam in nagrajencem je posvečena tudi posebna spletna stran v slovenskem in angleškem jeziku. Vabljeni k ogledu.

 

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem.

Za tehnično in grafično izvedbo dogodkov v Tednu Univerze je poskrbela ekipa Laboratorija za multimedijo s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (LMMFE).

Foto: LMMFE

       Na vrh       

Podelili smo Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani



Darja Lisjak,

predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je prek spleta podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2021. Nagrado za najboljšo inovacijo v kategoriji študentke in študenti ter alumne in alumni je prejel projekt z naslovom »Pufer za izvedbo PCR testov SARS-CoV-2 na vzorcu sline«, nagrado za najboljšo inovacijo v kategoriji raziskovalke in raziskovalci pa projekt z naslovom »Prototipni elektroporator visokofrekvenčnih bipolarnih pulzov«.

Rektor je finalistkam in finalistom nagrajenih inovacij (tri v vsaki kategoriji) podelil denarne nagrade iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti 12.000 evrov. »Naše znanstvenice in znanstveniki se uvrščajo v sam svetovni vrh, poleg tega pa tudi uspešno sodelujemo z okoljem in gospodarstvom. Tudi z natečajem Rektorjeva nagrada za naj inovacijo pripomoremo k ustvarjanju odličnosti in kakovosti Univerze v Ljubljani, ki se že več let zapored uvršča med najboljše univerze na svetu,« je dejal in izpostavil, da bomo kot družba le s pomočjo znanosti in razvoja lahko premagali pereče težave, ki smo jim trenutno priča vsi prebivalci našega planeta, kot so na primer klimatske spremembe.

Tradicionalni natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani poteka v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem ter spodbuja vstop tehnoloških in netehnoloških inovacij ter inovativnih podjetniških idej na trg.

       Na vrh       

Razglasili smo prejemnice in prejemnike sredstev 2. razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani



Teja Stamać,

vodja področja komuniciranja v Pisarni za prenos znanja

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je v okviru festivala UNI.MINDS 2021 (posnetki dogodkov s festivala) razglasil prejemnice in prejemnike sredstev letošnjega razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani (UL).

 

Med 13 prijavljenimi ekipami je ocenjevalna komisija za sofinanciranje izbrala pet projektov:

  • Razvoj zdravil za zdravljenje kognitivnih motenj pri psih, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani;
  • Probiotik Bacillus subtilis za povečanje rasti in izboljšanje kakovosti piščancev, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
  • Razvoj lahkih in naprednih komponent pogonskih sklopov, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani;
  • Širokospektralne protibakterijske učinkovine, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani;
  • Protipotresni pridrževalci za varovanje fasadnih panelov, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Inovacijski sklad UL sofinancira obetavne inovativne projekte in jim pomaga do višje stopnje tehnološke pripravljenosti. Pri tem Pisarna za prenos znanja UL vse projekte strokovno podpira, jih spodbuja ter povezuje s podjetji in drugimi organizacijami inovacijskega okolja.

 

Vsem prejemnicam in prejemnikom čestitamo in se že veselimo novega, 3. razpisa Inovacijskega sklada UL v prihodnjem letu.

       Na vrh       

Prejemnice in prejemniki sredstev 1. razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani uspešno približali svoje tehnologije trgu



Nadja Viharev,

sodelavka Pisarne za prenos znanja

Prejemnice in prejemniki sredstev 1. razpisa Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani (UL), ki smo ga izvedli lani, so inovacije v zadnjem letu uspešno približali trgu in industrijskim partnerjem. Na 1. razpis se je prijavilo devet ekip, sredstva so prejeli štirje projekti.

 

Ekipi »FuturECOool: Razvoj prototipa hibridne elastokalorične in parno-kompresorske toplotne naprave« so sredstva omogočila izdelavo delujočega prototipa, ki bo omogočal demonstracije in analize doprinosa tehnologije.

 

Ekipa projekta »Boj proti bakterijski odpornosti: nove protibakterijske učinkovine proti odpornim bakterijam« je uspešno nadaljevala z razvojem in se povezala z mednarodno podjetniško ekipo. Nadaljujejo tudi pogovore za licenciranje tehnologije.

 

Ekipa »Odstranjevanje organskih snovi in razgradnja delcev v odpadni vodi z generatorjem hidrodinamske kavitacije« je svojo tehnologijo implementirala na industrijskem nivoju in dokazala, da tehnologija čisti vodo na bolj ekološki način.

 

Ekipa »Robustne stacionarne faze za afinitetno čiščenje in imobilizacijo protiteles« je izboljšala prototip in na osnovi izboljšav že podpisala pogodbo z dvema podjetjema za nadaljnji razvoj.

 

UL je Inovacijski sklad ustanovila kot pomoč pri lajšanju komercializacije tehnologij. Prihodnje leto bo sklad že tretjič ponudil priložnost tehnološkim in netehnološkim projektom na nižji stopnji tehnološke pripravljenosti.

Pred nekaj meseci smo obiskali ekipo FuturECOool, enega od lanskih prejemnikov sredstev Inovacijskega sklada UL.

Foto: PPZ UL

       Na vrh       

40 tisoč evrov iz RSUL za interdisciplinarni projekt Dediščinska znanost in podnebne spremembe



mag. Staška Mrak Jamnik,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost

Razvojni sklad Univerze v Ljubljani (RSUL) od leta 2014 z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ključno pomaga raziskovalkam in raziskovalcem UL pri doseganju kakovosti raziskovalnih del in pripravi projektov na evropske razpise. V okviru RSUL smo letos prvič objavili razpis za pripravljalno-raziskovalne projekte za vzpostavitev interdisciplinarnih skupin UL. Naš cilj je spodbuditi povezovanje raziskovalk in raziskovalcev z različnih članic UL za pripravo koordinatorskih prijav projektov na razpise novega evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

 

Na prvem razpisu RSUL je bila uspešna projektna prijava Dediščinska znanost in podnebne spremembe, ki jo je v imenu interdisciplinarne skupine raziskovalk in raziskovalcev UL oddal prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL (UL FKKT). V projektu sodelujejo raziskovalke in raziskovalci z 11 članic UL: poleg UL FKKT še s Fakultete za elektrotehniko UL, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, Filozofske fakultete UL, Biotehniške fakultete UL, Fakultete za arhitekturo UL, Fakultete za družbene vede UL, Ekonomske fakultete UL, Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Fakultete za strojništvo UL, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL. Za izvedbo projekta bodo iz RSUL prejeli 40.000 evrov.

       Na vrh       

Spletna dogodka zveze EUTOPIA: vrednotenje raziskovalne dejavnosti in državljanska znanost



dr. Mojca Kotar,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za knjižnično dejavnost

Univerza v Ljubljani je članica združenja univerz UNICA in zveze EUTOPIA. Slednja v sklopu projekta EUTOPIA TRAIN organizira dva spletna dogodka, in sicer o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in drugega v sodelovanju z UNICO o državljanski znanosti. Na obeh dogodkih bodo v uvodnem delu predstavljena izhodišča in primeri dobrih praks, sledila bo razprava v več manjših skupinah.

 

Prvi dogodek z naslovom Vrednotenje raziskovalne dejavnosti in odprta znanost: oblikovanje krovne politike zveze EUTOPIA bo potekal v torek, 18. januarja 2022, med 13.00 in 15.30. Na dogodek se lahko prijavijo sodelavke in sodelavci univerz, ki sodelujejo v zvezi EUTOPIA. Prijava in program sta dostopna na naslednji povezavi, za dodatne informacije je na voljo Lennart Stoy z Univerze Vrije v Bruslju ().

 

Drugi dogodek z naslovom Kako državljane vključiti v vaše raziskave? bo potekal v torek, 15. februarja 2022, med 13.30 in 17.00. Webinar in delavnico organizirata UNICA in EUTOPIA. Dogodka sta namenjena sodelavkam in sodelavcem univerz, ki so članice UNICE in/ali EUTOPIE. Prijava, program in kontakti so dostopni na naslednji povezavi.

       Na vrh       

Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL)



Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

Na četrtem dogodku Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) bo dr. Andrej Prša, profesor astrofizike na Univerzi Villanova in član SMUL, predstavil vlogo prekrivalnih dvojnih zvezd v sodobni astrofiziki. Na dogodek, ki bo potekal v ponedeljek, 21. februarja 2022, ob 16. uri, se prijavite na tej povezavi.

 

Dr. Prša je leta 2005 doktoriral iz astrofizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je v okviru doktorske disertacije izdelal široko uporabljeno kodo za modeliranje dvojnih zvezd PHOEBE (PHysics Of Eclipsing BinariEs). Danes je njegovo strokovno področje še vedno fizika dvojnih zvezd, vendar se je razširilo tudi na večzvezdne sisteme, planete zunaj našega osončja, asteroseizmologijo in astrostatistiko. Prekrivalne dvojne zvezde štejejo za enega najpomembnejših laboratorijev zvezdne astrofizike. Opazovanje časovne odvisnosti svetlobe in dinamičnih lastnosti dvozvezdij nam omogoča izmeriti osnovne lastnosti zvezd v dvozvezdju, rezultati raziskav dvojnih zvezd pa služijo za umeritev celotne astrofizike – od zvezd v naši galaksiji do ocen mase celotnega barionskega vesolja. Dr. Prša se bo na predavanju posebej osredotočil na rezultate Nasinega satelita TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki pri svojem lovu na planete zunaj našega osončja ujame tudi vse svetle prekrivalne dvojnice.

       Na vrh       

Javna razpisa za kratkoročno doktorsko mobilnost in študijsko izmenjavo Erasmus+



Erika Bolčina,

samostojna svetovalka v univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje

Na spletni strani univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje smo skladno s pravili novega programskega obdobja Erasmus+ 2021–2027 objavili Javni razpis za zbiranje kandidatk in kandidatov za kratkoročno mobilnost doktorskih študentk in študentov z namenom študija in/ali prakse. Na razpis se lahko prijavijo kandidatke in kandidati, ki bodo kratkoročne doktorske mobilnosti z namenom študija in/ali prakse v tujini izvedli v obdobju 2. semestra 2021/2022, tj. od 14. februarja 2022 do najpozneje 30. septembra 2022.

 

Objavili smo tudi Javni razpis za zbiranje kandidatk in kandidatov za mobilnost študentk in študentov, ki jih zanima študijska izmenjava v okviru programa Erasmus+ v študijskem letu 2022/2023. Na razpis je možno prijaviti mobilnosti z namenom študija v tujini, ki bodo izvedene od 1. junija 2022 do najpozneje 30. septembra 2023.

 

Novi program Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu študentk in študentov, še posebej tistim, ki prihajajo iz okolij z manj možnostmi. Poleg inkluzivnosti sta kot ključni prioriteti izpostavljeni še ohranjanje okolja (zeleni Erasmus+) in prehod na digitalno družbo.

 

Več informacij o objavljenih razpisih in o postopku prijave lahko kandidatke in kandidati pridobijo v mednarodnih pisarnah svoje fakultete ali akademije, na voljo pa smo jim tudi v univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje.

       Na vrh       

Promocijske in podporne aktivnosti za mednarodne študentke in študente



Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

S spletnimi predstavitvami študija na Univerzi v Ljubljani za kandidatke in kandidate iz tujine bomo nadaljevali februarja prihodnje leto. Trenutno razpisane termine predstavitev in informativnih dnevov si lahko ogledate na slovenski in angleški podstrani.

 

V sredo, 12. januarja 2022, ob 13. uri bomo organizirali spletno srečanje, v okviru katerega se bomo pogovorili o aktivnostih s področja informiranja in zagotavljanja podpore ter storitev za mednarodne študentke in študente. Na srečanje se lahko prijavite prek obrazca.

       Na vrh       

Postani mentor za en dan



Zala Simčič,

vodja službe za razvoj klubov alumnov

Mreža klubov alumnov je novembra 2021 v sodelovanju s 23 članicami zagnala mentorski program Alumni za študente. V osrčju projekta je spoznavanje delovnega mesta. Alumne in alumni bodo študentkam in študentom za en dan ponudili vstop v svoje delovno okolje, kar bo mladim omogočilo, da spoznajo njihovo delo in karierno pot, ter jim pomagalo pri nadaljnjih kariernih odločitvah.

 

S sodelovanjem v mentorskem programu bodo alumne in alumni:

  • študentkam in študentom omogočili spoznavanje specifik delovnih mest v praksi;
  • dobili možnost predati svoje izkušnje in znanje mlajšim kolegicam in kolegom;
  • pomagali krepiti sodelovanje naših študentk in študentov z gospodarstvom in negospodarstvom;
  • sodelovali pri prenosu znanja iz prakse.

Mentorski program je nastal v sodelovanju s članicami na podlagi primerov dobrih praks in želja tako alumen in alumnov kot tudi študentk in študentov. Vse dejavnosti v okviru mentorskega programa bodo financirane iz razvojnega stebra financiranja.

       Na vrh       

Prvi Sejem obštudijske dejavnosti in začetek natečaja #100xulaktiven



Ivanka Stritar,

vodja centra za obštudijsko dejavnost

Na prvem Sejmu obštudijske dejavnosti, ki je potekal prek spleta v torek, 21. decembra 2021, se je študentkam in študentom predstavilo 29 organizacij, društev, skupin in/ali projektov, ki v svoje dejavnosti vključujejo študentke in študente, ne glede na strokovno področje študija. Priložnosti za vključitev v obštudijska področja kulture, kariere, projektov, športa, ekologije, psihologije, zdravja, podjetništva, izmenjav in praktičnih izkušenj v tujini, prostovoljstva in izobraževanj je spremljalo kar sto sodelujočih. Predstavitev organizacij je dostopna na tej povezavi.

 

S predstavitvijo organizacij na sejmu je zaživel tudi natečaj #100xulaktiven, katerega namen je čim večja vključenost študentk in študentov v obštudijske dejavnosti, ki omogočajo:

  • pridobitev in okrepitev dodatnih znanj in kompetenc,
  • razširitev mreže poznanstev,
  • pridobitev delovnih izkušenj in praktičnega znanja,
  • spoznavanje in razvijanje interesnih področij posameznice, posameznika.

Študentke in študenti, ki bodo 100-krat obštudijsko aktivni v obdobju od 21. decembra 2021 do 21. novembra 2022, bodo na gala univerzitetnem plesu prejeli priznanje rektorja Univerze v Ljubljani in praktične univerzitetne nagrade. Več informacij o natečaju najdete tukaj.

       Na vrh       

Založba UL na 37. Slovenskem knjižnem sejmu



dr. Matevž Rudolf,

predstojnik Založbe UL

Založba UL je konec novembra s svojo spletno knjigarno (https://knjigarna.uni-lj.si/) gostovala na e-knjižnem sejmu, ki je tudi letos potekal zgolj v spletni obliki. Obiskovalke in obiskovalci so lahko izbirali med več kot tisoč knjigami, ki so izšle v okviru 16 članic Univerze v Ljubljani (UL). Knjige so lahko kupovali s privlačnimi sejemskimi popusti.

 

V okviru sejma smo organizirali tudi predstavitev knjige Kvantna mehanika prof. dr. Antona Ramšaka s Fakultete za matematiko in fiziko UL ter tako širši publiki predstavili to zapleteno in skrivnostno področje znanosti, ki bo zagotovo krojilo našo prihodnost. Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.

 

V spletni knjigarni Založbe UL lahko tudi v teh prazničnih časih najdete strokovne knjige, učbenike in priročnike s številnih znanstvenih področij. Vabljeni na obisk v skupno spletno knjigarno Založbe UL.

       Na vrh