|
|
|
Uvodnik
Raziskovalna univerza?
Sklicevanje na ideal humboldtovske univerze se mi je ravno kot simpatizerju nemškega neohumanizma od nekdaj zdelo prisiljeno. Od leta 1809 sta minili več kot dve stoletji. Aktualni ostajata ideji o neločljivi povezanosti znanosti in poučevanja ter o akademski svobodi, še posebno v odnosu do države. Aktualna je tudi misel, da naj univerza, če nase kaj da, kolikor mogoče presega poklicno izobraževanje. V številnih pogledih pa so podobnosti zelo površinske.
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena pozno in v zelo posebnih lokalnih okoliščinah. Temeljni namen je bil, da bi lahko slovensko govoreči študirali v lastnem jeziku. Z nekaj patosa je mogoče reči, da samostojne Slovenije kljub Kardeljevemu nacionalizmu in kljub jugoslovanskemu razdoru ne bi bilo, če ne bi že leta 1919 dobili svoje univerze. Ta je imela zelo konkreten politični in ekonomsko-kulturni raison d'être. Zato se ob dilemi, ali naj univerza tekmuje na globalnem visokošolskem »trgu« ali pa naj bo namenjena predvsem potrebam tukajšnje skupnosti, pravzaprav vračamo za sto let nazaj. To je seveda še kako povezano tudi z vlogo slovenščine kot učnega jezika.
Današnji ideal je prestižna, v svetovni prostor vpeta raziskovalna univerza. Ključno tveganje take univerze je nenadzorovana širitev projektnih raziskovalnih zaposlitev. Ta širitev po mnenju nekaterih celo ogroža »humboldtovsko« jedro univerze. Strah je razumljiv, a včasih pretiran. Raziskovalni projekti so za mlajše priložnost, ki je sicer ne bi imeli. Poskrbeti je treba samo, da raziskovalke, raziskovalci, ki so se s svojim prispevkom izkazali, ob pravem času dobijo varno zaposlitev in prednost pri vključevanju v pedagoški proces. Slednje lahko »humboldtovsko« substanco celo okrepi.
Novi raziskovalni zakon je univerzam prvič priznal, da niso nekakšne višje šole, temveč po svojem osnovnem poslanstvu znanstvene ustanove. Namenil jim je institucionalni denar, ki so ga bili prej deležni samo inštituti. Poleg tega je vlogo raziskovalne agencije omejil predvsem na evalvacijo raziskovalnih dosežkov. Organizacijo t. i. programskih skupin, ki so doslej pogosto delovale kot vzporedno vesolje, je prenesel na ustanove same. Agencija še vedno ostaja na veliki preizkušnji pri dodeljevanju raziskovalnih projektov. Vendar ji je zakon, če bo uresničen po črki in po duhu, odvzel moč, da bi se politično ali klientelno vmešavala v tisti del raziskovanja, ki je stvar univerzitetne avtonomije. Iz znanstvene avtonomije pa izhaja upravičeno pričakovanje, da bo osnovno raziskovalno delo tudi v materialnem smislu enako omogočeno – v čisto humboldtovskem duhu – vsem disciplinam in vsakemu akademskemu delavcu, delavki posebej.
Zelo upam, da si bo univerza zaradi povečane avtonomije tudi pri ocenjevanju znanstvenega dela naposled omislila vsebinska meritokratska merila, prilagojena specifikam ved. Priseganje na bibliometrijo in kvantiteto je znamenje perifernosti; akademske ustanove, ki so bliže središčem ekonomske moči, si merila postavljajo same. Na zahodu je v humanistiki in v teoretskem družboslovju še vedno ključna objava knjige; po habilitacijskih merilih, kakršna ta hip veljajo na naši univerzi, pa taka objava nadomešča dva članka in še to pogojno. Članek v »indeksirani lokalni reviji šteje kot vrhunski dosežek, prispevek v zborniku, ki izide pri ugledni mednarodni založbi, je skoraj za odmet. Ker je »strokovna dejavnost«, ki je bila nekdaj posebno področje, zdaj ob vsem zaklinjanju na »sodelovanje z okoljem« obrobna, npr. prevodi temeljnih del ne štejejo več, poglobljene spremne študije k takemu delu pa kot samostojnega raziskovalnega prispevka sploh ni mogoče umestiti v habilitacijski obrazec. Kar velja za humanistiko, lahko mutatis mutandis velja tudi za druga področja. Tudi zato univerza kot intelektualna skupnost, povezana z neposrednim okoljem, zamira.
Če bi sodili po današnjih pravilih in merilih, je letošnji Prešernov nagrajenec Kajetan Gantar vsekakor ubral napačno in prezahtevno pot. Kot znanstvenik je deloval mednarodno, obenem je kot prevajalec in pisec poljudnih besedil neizmerno veliko dal tukajšnji skupnosti. Kako je mogoče, da je treba tako kariero današnjemu doktorandu, doktorandki skoraj odsvetovati? Del odgovora je udinjanje lokalne oblasti in njenih agencij mednarodnim založniškim korporacijam. Vendar je to pogosto zelo neprepričljiv alibi. Omenjeni pritiski bi bili brez učinka, če ne bi »lažjih poti« že davno ponotranjili.
Prof. dr. Marko Marinčič,
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Prva javna razprava RKRS o visokem šolstvu in družbi znanja: Kam z univerzami v Sloveniji?
 |
Darja Lisjak,
predstojnica organizacijske enote za komuniciranje
|
|
Univerza v Ljubljani (UL) je s 1. januarjem znova prevzela predsedovanje Rektorski konferenci Republike Slovenije (RKRS). Njene članice so še Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici. V okviru Rektorske konference bomo organizirali serijo javnih razprav o visokem šolstvu in družbi znanja, prva bo že danes, 24. februarja, ob 17. uri v z naslovom Kam z univerzami v Sloveniji?. Prenos javne razprave si boste lahko ogledali tudi na https://vzivo.sta.si/, kjer bo po zaključku razprave dostopen tudi posnetek dogodka.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bodo o aktualnih izzivih v slovenskem visokošolskem prostoru, s katerimi se soočamo zlasti v zadnjih mesecih, z različnimi predlogi in pobudami vlade ter poslank in poslancev za ustanavljanje oziroma podeljevanje koncesij novim (zasebnim) visokošolskim zavodom, uvodoma spregovorili prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani in predsednik RKRS; zasl. prof. dr. Alenka Šelih, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. V nadaljevanju razprave bodo sodelovali prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici; prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Prof Jana Javornik, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Veliki Britaniji in prof. dr. Franc Janžekovič, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Javno razpravo bo vodila pisateljica, publicistka, doktorska študentka literarnih ved in novinarka za področje kulture in šolstva Lara Paukovič.
|
 |
|
|
|
| | | | Na muzejskih odrih odslej še več prostora za znanost
|
Polona Movrin,
vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol
|
|
Univerza v Ljubljani (UL) je podprla že utečen projekt M_oder Muzejev in galerij mesta Ljubljane (MGML), v okviru katerega študentke in študenti na javnih predavanjih v muzejih in galerijah predstavljajo izsledke svojih seminarskih, diplomskih in magistrskih del. Ustanovi sta združili moči pri seriji predavanj, naslovljenih (Spre)govori znanost na M_odru. Najprej se bodo predstavili prejemnice in prejemniki Prešernovih nagrad UL.
Prvo predavanje je potekalo v torek, 22. februarja 2022; Lojze Žust s Fakultete za računalništvo in informatiko UL je predstavil delo Metoda globokega učenja za napovedovanje poplavljanja morja. V ponedeljek, 7. marca 2022, ob 18. uri bo imel v Konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana predavanje Aljaž Kavčič s Fakultete za matematiko in fiziko UL. Predstavil bo delo Mikroskopija in senzorika skozi sipajoča tkiva z uporabo optičnih mikroresonatorjev. Na maratonu v sredo, 16. marca 2022, z začetkom ob 10. uri bodo v Konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana svoja dela predstavili Matej Milijaš Jotić z Biotehniške fakultete UL (Mehanizem delovanja insekticidnih proteinskih kompleksov iz gobe bukov ostrigar (pleurotus ostreatus) na membrane črevesnega epitela ličink koruznega hrošča (diabrotica virgifera virgifera)), Ester Premate z Biotehniške fakultete UL (Raziskovanje prehranskih spletov v ekstremnih okoljih: primer podzemnih rakov na območju Dinaridov), Maša Vozlič s Fakultete za farmacijo UL (Vpliv fosfonskih prevlek na biokompatibilnost fluorescenčnih nanodelcev), Gašper Gajšek in Klara Rešetič z Naravoslovnotehniške fakultete UL (Zasnova in razvoj večdisciplinarne blagovne znamke).
Vsa predavanja so brezplačna (potrebna je le predhodna prijava na ), naknadno pa so v obliki posnetkov dostopna na YouTube kanalu UL.
| | | | Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL)
|
mag. Katja Cerar,
vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo
|
|
Na dogodku Znanost za vse – predstavitve dosežkov članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) se bo dr. Boštjan Kobe, profesor strukturne biologije na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji, osredotočil na strukturne raziskave signalnih kompleksov, ki se tvorijo med prirojenimi imunskimi odzivi. Predstavil bo tudi, kako nam lahko te raziskave pomagajo pri boju proti covidu-19. Imunski sistem nas varuje pred patogeni, na primer pred bakterijami, kot je Mycobacterium tuberculosis, ali pred virusi, kot je SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Ljudje imamo dve veji imunskega sistema: prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Strukturna biologija nam pomaga razložiti, kako delujejo biokemijski procesi, na primer imunski odzivi, na molekularnem nivoju. Predstavitev bo prek spleta v četrtek, 31. marca 2022, ob 13. uri. Za udeležbo na predstavitvi izpolnite prijavnico na tej povezavi.
Laboratorij dr. Kobeta uporablja metode strukturne biologije (predvsem kristalografijo in elektronsko mikroskopijo) za razumevanje mehanizmov delovanja proteinov s funkcijami v procesih infekcije in imunskega sistema. Dr. Kobe je prejemnik znanstvene nagrade, ki jo podeljuje avstralski premier, in član Avstralske akademije znanosti. Leta 2020 je prejel priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Objavil je več kot 270 člankov, tudi v znanstveni reviji Nature in Science.
| | | | Univerza v Ljubljani je prva partnerka v Skladu Mojce Senčar
|
Polona Movrin,
vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol
|
|
Univerza v Ljubljani (UL) je s slavnostnim podpisom o sodelovanju postala prva partnerka v Skladu Mojce Senčar. Sklad je ustanovilo Združenje Europa Donna, kot poklon spominu na dolgoletno predsednico združenja. Sklad za podpiranje raziskav s področja raka dojk in rakov rodil je namenjen finančni podpori temeljnih, razvojnih, aplikativnih, kliničnih in nekliničnih raziskav, naravoslovnih in družboslovnih ved. Izbor financiranih raziskav bo potekal prek razpisa, ki bo objavljen v maju 2022. Prispele vloge bodo ocenjevali priznani strokovnjaki in strokovnjakinje iz Slovenije in tujine, rezultati razpisa bodo objavljeni oktobra 2022, v mednarodnem mesecu osveščanja o raku dojk. »Menim, da so taki skladi izjemno pomembni. Osnovno financiranje mora seveda prihajati iz javnih virov, saj delujemo v javno dobro, hkrati pa vidimo iz razvitih zahodnih držav, da so skladi, ki prihajajo iz zasebnih virov, zelo pomembni za financiranje neodvisnih univerz. Ustanovitev Sklada Mojce Senčar vidim kot izjemno pozitivno potezo v naši družbi in upam, da bo v prihodnje tudi vzor drugim za takšno delovanje,« pravi rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.
Združenje Europa Donna Slovenije letos obeležuje 25 let osveščanja o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka ter podpore bolnicam in njihovim svojcem ob soočanju z boleznijo. »Mojca Senčar je pustila velik pečat na številnih področjih, predvsem pa tudi pri bolnicah in njihovih svojcih, ki jim je vsa ta leta pomagala. Včasih si mislimo, kako težko je pomagati bolniku z rakom, ampak pogosto je dovolj samo prisluhniti, poslušati njihove težave in deliti svojo izkušnjo z rakom. In to je Mojca zelo dobro znala,« pravi predsednica združenja dr. Tanja Španić.
|
 |
|
Z leve proti desni: prof. dr. Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta Ljubljana, Polona Strnad, hčerka Mojce Senčar, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in predsednica Združenja Europa Donna dr. Tanja Španić
Foto: STA |
|
| | | | Priložnosti Razvojnega sklada za pomoč in podporo raziskovalkam in raziskovalcem Univerze v Ljubljani
|
mag. Staška Mrak Jamnik,
pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost
|
|
Na 1. redni seji je odbor Razvojnega sklada Univerze v Ljubljani (RSUL) potrdil letno poročilo o porabi sredstev za leto 2021 ter osnutek programa in proračuna za leto 2022 v skupni višini 640.000 evrov.
V letu 2022 so na voljo sredstva sklada, namenjena za pomoč in podporo raziskovalkam in raziskovalcem UL pri prijavah na evropske razpise programa Obzorje Evropa. Poleg številnih aktivnosti, ki jih financira RSUL, na primer financiranje pregledov koordinatorskih projektnih prijav ali pomoč pri pisanju koordinatorskih prijav ter usposabljanja raziskovalk in raziskovalcev, želimo izpostaviti tudi tri aktualne odprte razpise RSUL:
- Interni razpis za pripravljalno-raziskovalne projekte za namen vzpostavitve interdisciplinarnih raziskovalnih skupin (povezava). V okviru tega razpisa se bodo financirali interni dveletni pripravljalno-raziskovalni projekti najmanj štirih članic s ciljem priprave koordinatorskega projekta na program Obzorje Evropa. Rok za prijavo je 6. maj 2022.
- Interni razpis za pripravljalno-raziskovalne projekte za namen prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (namenjeno nosilkam in nosilcem projektov MSCA IF, Widening in projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Pečata odličnosti) (povezava).
- Sofinanciranje potnih stroškov z namenom spodbujanja sodelovanja v projektih Obzorje Evropa (povezava).
Več informacij o odprtih razpisih je na voljo na intranetni strani UL Razvojni sklad UL – Domov (uni-lj.si). Za dodatna vprašanja smo na voljo na elektronskem naslovu
| | | | Podpora pri prijavi na razpis MSCA podoktorske štipendije
|
Rebeka Lesjak,
vodja oddelka za podporo raziskovalcem in promocijo v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost
|
|
Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost (USRD) v letu 2022 ponovno vabi profesorice in profesorje Univerze v Ljubljani (UL), da se s (tujim) podoktorskim raziskovalcem ali raziskovalko vključijo v interni podporni program UL MSCA PF Masterclass. Namen podpore je priprava kakovostnih projektnih prijav na razpis Marie Skłodowska-Curie Podoktorske štipendije (MSCA PF). Program vključuje udeležbo na dvodnevni pripravljalni delavnici Masterclass ter ponuja dodatno pomoč in podporo pri pripravi ter izpopolnjevanju projektnih prijav.
Vse potencialne mentorice in mentorje UL pozivamo, da navežejo stik z ustreznimi zainteresiranimi (tujimi ali domačimi) raziskovalkami in raziskovalci. V kolikor je pri navezavi stika potrebna podpora, vam bomo pomagali prek naših strateških mrež in partnerjev. Za vsa vprašanja pišite na elektronski naslov .
| | | | Dobre prakse Univerze v Ljubljani na področju Prenosa znanja
|
Nadja Viharev,
samostojna strokovna sodelavka za komuniciranje v Pisarni za prenos znanja
|
|
Na Univerzi v Ljubljani se lahko pohvalimo z dobrimi praksami, ki so ključne za razvoj na področju prenosa znanja.
Inovacijski sklad Univerze v Ljubljani raziskovalnim projektom, razvitim na UL, vsako leto ponuja priložnost do 25.000 evrov finančne spodbude, podporo v obliki mentorstva in pomoč pri trženju univerzitetnega znanja. V letu 2021 je bil sklad kot dobra praksa uvrščen na »Knowledge Valorisation platform«, spletno platformo pod okriljem Evropske komisije, ki povezuje subjekte prenosa znanja in tehnologij iz celotne Evropske unije.
Festival UNI.MINDS, namenjen povezovanju raziskovalk in raziskovalcev z gospodarstvom, sta Pisarna za prenos znanja UL ter Služba za prenos znanja in tehnologij UM organizirali tudi v letu 2021 (oglejte si video posnetke). Na tridnevni dogodek se je prijavilo več kot 400 udeleženk in udeležencev, ki so se lahko prepričali, da dve največji univerzi v Sloveniji ponujata veliko priložnosti za razvoj, inovacije in prenos znanja.
HUD razpis se osredotoča na področje netehnoloških inovacij ter ponuja študentkam in študentom UL (s poudarkom na humanističnih, umetnostnih in družboslovnih smereh) priložnost za snovanje in predstavitev idej, rešitev in tudi potencialnih inovacij, ki naslavljajo izzive družbe. Prvi razpis je potekal pod temo »Naprej k človeku«. Zmagovalke in zmagovalci razpisa so bili ob denarni nagradi deležni tudi izobraževanj in mentorske podpore za približanje njihovih inovativnih idej trgu in dejanski uporabi.
Pomembno je, da dobre prakse še dodatno okrepimo in jih vzdržujemo, zato z velikim veseljem sporočamo, da lahko Inovacijski sklad, Festival UNI.MINDS in HUD razpis pričakujete tudi v letu 2022. Ne pozabite spremljati še ostalih pomembnih dogodkov in priložnosti na področju prenosa znanja na naši spletni strani. Vabljeni tudi, da se naročite na e-novičnik.
| | | | Ugodnosti pri objavi odprto dostopnih člankov v letu 2022
|
dr. Mojca Kotar,
pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za knjižnično dejavnost
|
|
Z več znanstvenimi založniki so za leto 2022 dogovorjene ugodnosti glede objave odprto dostopnih člankov, ki jih lahko izkoristijo dopisne avtorice in avtorji, pri čemer morajo na članku navesti članico Univerze v Ljubljani (UL) in se v sistem založnika prijaviti z naslovom elektronske pošte na članici UL.
Ugodnosti v letu 2022 so:
- brezplačni vavčerji APC v naročniških in/ali odprto dostopnih revijah: American Chemical Society, American Psychological Association, De Gruyter, Elsevier, Emerald Publishing, IOP Publishing, Oxford University Press, Royal Society of Chemistry, SAGE Publications, Taylor&Francis, Wiley;
- popusti v naročniških in/ali odprto dostopnih revijah: Brill, Edward Elgar Publishing, Elsevier, MDPI, Royal Society of Chemistry, SAGE Publications, Wiley.
Tabela z ugodnostmi in povezavami na dodatne informacije je objavljena na spletni strani UL o odprti znanosti. | | | | Univerza v Ljubljani ponosni sponzor konference Ekonomski vrh v Warwicku
|
Neva Novak,
študentka v pisarni EUTOPIA
|
|
Univerza v Ljubljani (UL) je postala uradni pokrovitelj globalne konference Ekonomski vrh v Warwicku (Warwick Economics Summit – WES). Več kot 50 študentk in študentov UL se je pridružilo debati v začetku februarja ter spremljalo nekatere najbolj cenjene in navdihujoče govorke in govorce na svetu. UL je z Univerzo v Warwicku povezana prek zveze EUTOPIA, ki združuje deset prestižnih evropskih univerz v skupnem cilju prenovljene in boljše univerze prihodnosti. Mednarodna povezanost naši univerzi omogoča razvoj ter posledično študentkam in študentom udeležbo na takšnih dogodkih.
WES je eden od največjih mednarodnih dogodkov, ki so ga letos že 21. organizirali študentke in študenti. Priznane gostje in gosti iz politike, gospodarstva, znanosti in družbe so razpravljali o aktualnih globalnih problematikah, pri čemer so imeli priložnost svoja vprašanja zastaviti tudi naši študenti in študentke. Ambasadorka UL na konferenci Wes je bila Lori Šramel Čebular: »Konferenca je s premišljenim naborom govork in govorcev naslovila pereče svetovne probleme, vse od političnih tenzij, neenakopravnosti do okoljske krize, čemur je neprestano botroval premislek o tehnološki razsežnosti sodobnega časa.« Med drugim so na konferenci predavali nobelovi nagrajenci, Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, kraljica Rania Al-Abdullah, jordanska kraljica in zagovornica humanitarne pomoči, Mario Monti, nekdanji predsednik vlade Italije, Zanny Minton Beddoes, glavni urednik revije The Economist in mnogi drugi.
| | | | Promocijske aktivnosti za kandidatke in kandidate iz tujine
|
mag. Katja Cerar,
vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo
|
|
Februarja smo izvedli več spletnih predstavitev za kandidatke in kandidate iz tujine. Sodelovali smo pri predstavitvah, ki so potekale pod okriljem Study in Slovenia ter Kluba zamejskih študentov, prav tako smo skupaj z nekaterimi članicami izvedli predstavitve v angleškem jeziku. Študij na Univerzi v Ljubljani in vse naše članice predstavljamo tudi v okviru spletnega sejma »Na koji ćeš faks?«, ki bo odprt do oktobra 2022. | | | | Modra fakulteta: Tudi v poletnem semestru nadaljujemo z izobraževalnimi programi za starejše od 60 let
|
Zala Simčič,
vodja službe za razvoj klubov alumnov
|
|
Poslanstvo Modre fakultete ostaja – z raziskovanjem želimo povečati poznavanje staranja in starosti, ozaveščati o pomembnosti dejavnega staranja ter vplivu starizmov, hkrati pa s programi vseživljenjskega učenja spodbujamo hiter pretok znanja in sodelovanje z okoljem. Tudi v novem semestru nadaljujemo z aktivnostmi Modre fakultete. Poleg nadaljevanja dveh že uspešno izvedenih izobraževalnih programov iz zimskega semestra (Začetni tečaj francoščine in Duhovna akademija Prijateljstvo) smo razpisali še šest novih izobraževalnih programov. Starejši se bodo lahko poglobili v umetnostno zgodovino, s pomočjo vadbe skrbeli za kakovostno starost, se spoznavali s snemanjem podkastov ali osvežili znanje hrvaščine.
Ena od pomembnih novosti je tudi ta, da smo programe odprli za vse osebe, starejše od 60 let – ne glede na to, kje so zaključile študij. Prijava na program je poenostavljena, in sicer prek obrazca na naši spletni strani. Še vedno pa vse tiste starejše, ki so tudi alumni Univerze v Ljubljani, toplo vabimo v našo družbo na portal alumniUL.
|
 |
|
Udeleženci začetnega tečaja francoščine, ki poteka v okviru Modre fakultete.
Foto: UL |
|
| | | | Izšla je kULturnica
|
Mirela Šućur,
vodja oddelek za kakovost na področju umetnosti v univerzitetni službi za spremljanje kakovosti, analize in poročanje
|
|
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, smo izdali prvi spletni mesečnik Univerze v Ljubljani (UL), namenjen kulturi in umetnosti največje in najstarejše slovenske univerze, ki ga krasi večplastno ime kULturnica. Njegov izid je plod želje po večji ozaveščenosti o kulturi znotraj in tudi zunaj naše univerze, ki jo zadnja leta pri svojem delovanju vse močneje zaznavajo članice in člani Sveta za umetnost UL. Ti bodo v prihodnje tudi skrbeli za uredniško politiko novičnika.
Vsak zadnji ponedeljek v mesecu vas bomo v rubrikah Za uvod, V središču, Odmev, Galerija in Napovednik informirali o aktualnih temah s področja kulture in umetnosti, spremljali bomo (tudi kritiške) odmeve na pretekle umetniške dogodke in jih pobliže spoznavali z izborom fotografij ter avdio in video posnetkov. Nenazadnje vas bomo z na enem mestu zbranimi informacijami vabili tudi na dogodke, ki jih v prihajajočem mesecu pripravljajo naše članice.
| | |
|
|
|
|
