Težave s prikazom? Kliknite za ogled v brskalniku
APRIL 2022   |   ŠTEVILKA 37        

Uvodnik



Univerza v Ljubljani kot nacionalna univerza



Spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane študentke in študenti,


danes si brez odličnih univerz ni mogoče predstavljati uspešne države, ki bi imela prepoznavno vlogo v mednarodnem prostoru. Prek univerz se namreč tkejo ključni socialni stiki, ki pospešujejo pretok neformalnih informacij in znanja v nastajanju ne le v znanosti, temveč na vseh področjih družbenega življenja. To še posebej velja za male države, kjer v odsotnosti vojaške in ekonomske prevlade univerze niso le glavni nosilec znanstvenega in tehnološkega napredka, temveč tudi vir socialnega razvoja, most v svet ter izhodišče za projekcijo političnega in ekonomskega vpliva v globalne arene.


Z dvema milijonoma prebivalk in prebivalcev bi morala nacionalna visokošolska strategija temeljiti na koncentraciji, ne pa na fragmentaciji virov. Potrebujemo elitno nacionalno univerzo, ki bo konkurenčna v svetovnem merilu s prepoznavnim mestom na svetovnih lestvicah. To zahteva visoka vlaganja v izgradnjo primerne infrastrukture ter privabljanje dodatnih profesoric, profesorjev in študentk, študentov iz EU in sveta. Pri tem ne gre za ustvarjanje notranje konkurence, temveč za oblikovanje bolj dinamične in heterogene akademske skupnosti, ki omogoča neovirano izmenjavo znanja, oblikovanje nove akademske kulture in močnejše povezave s svetom. Z rastjo nacionalne univerze se vzpostavi vzpenjajoča se spirala, ki sproži dvig regionalnih univerz. S tem pa pride do pozitivnega prelivanja. Univerze v vzponu in nastajajoči ekosistem znanja postanejo magnet za zasebna vlaganja, s čimer javna sredstva začnejo dobivati multiplikativne učinke na razvoj.


Visoka vlaganja dobijo pomen, če so osredotočena na eno univerzo. Slovenski visokošolski sistem bi morala sestavljati nacionalna univerza v Ljubljani, mrežo pa bi dopolnjevali še dve regijski univerzi. Da je to dovolj, potrjujejo podatki, ki kažejo, da se na treh javnih univerzah šola 95 odstotkov vseh študentk in študentov. Podatki pa nakazujejo tudi možno delitev dela med nacionalno in regionalnima univerzama. Slednji že danes uspešno vpisujeta večji delež študentk, študentov na strokovni študij kot pa Univerza v Ljubljani, kjer je večji vpis študentk in študentov na univerzitetni študij. Zasebne fakultete pa so, kot kaže, osredotočene na strokovni študij, ki mu namenjajo 89 odstotkov vseh mest.


V tem kontekstu so sanje o velikem številu miniaturnih univerz, lokalnih inštitutov in zasebnih fakultet videti usodno zgrešene. Tako kot so zgrešene sanje o tem, da bi z vključitvijo 50 odstotkov srednješolk in srednješolcev v visoko šolstvo lahko dvignili raven kompetenc novih generacij. Neselektivno vključevanje dodatnih kandidatk, kandidatov neizbežno niža raven kompetenc absolventk, absolventov. Podobno tudi neselektivno drobljenje sredstev med vse več univerz in fakultet vodi le v to, da bodo postopoma vse postale enako (ne)kakovostne. Posledice bodo usodne ne le za tri javne univerze, temveč predvsem za Slovenijo, ki bo brez konkurenčne nacionalne univerze izgubila možnost, da sede za veliko pogajalsko mizo. Novim generacijam utegne ostati le še pot v svet.


podpis-rus
Prof. dr. Andrej Rus,
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Hitri dostop do člankov



Razpis za Nagrado dr. Uroša Seljaka



Polonca Miklavc Valenčič,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za 1. in 2. stopnjo

Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) sta objavili prvi razpis za Nagrado dr. Uroša Seljaka. Nagrada je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk, študentov na študijskih programih prve in druge stopnje na katerem koli visokošolskem zavodu v Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov. Prejemnica, prejemnik nagrade bo prejel 10 tisoč ameriških dolarjev kot spodbudo za nadaljnje znanstveno delovanje. Rok za prijavo na razpis je sobota, 30. april 2022, do 23.59 ure.


Kandidatko, kandidata za nagrado lahko predlagajo le posameznice, posamezniki, ki imajo naziv visokošolskega učitelja/učiteljice ali znanstvenega delavca/delavke. Predlagani kandidat, kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: v času raziskovalnega dela, ki je vodilo do znanstvene objave, mora biti vpisan na prvo ali drugo stopnjo študija na enem od visokošolskih zavodov v Sloveniji, znanstveno delo študentke, študenta mora biti javno objavljeno in ne le dano v objavo.


Ustanovitelj in donator nagrade dr. Uroš Seljak je lanskoletni prejemnik ene najprestižnejših svetovnih znanstvenih nagrad s področja kozmologije – Gruberjeve nagrade. Fizik, kozmolog in profesor astronomije na Univerzi Kalifornije, Berkeley in alumen Univerze v Ljubljani, je prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za bistven prispevek k metodam, ki so ključne za raziskovanje in razumevanje nastanka vesolja. Nagrado v višini 500 tisoč ameriških dolarjev je prejel s še dvema nagrajencema. S svojim delom nagrade je ustanovil Nagrado dr. Uroša Seljaka.

       Na vrh       

Razpis za vpis v doktorske programe



Anja Oven,

vodja univerzitetne službe za doktorski študij

Na spletnih straneh Doktorske šole je objavljen Razpis za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Ljubljani (UL) za študijsko leto 2022/2023. Razpisali smo 946 vpisnih mest na 21 doktorskih študijskih programih. Več informacij o študijskih programih, rokih za prijavo, pogojih za vpis ter samem vpisu lahko kandidatke in kandidati dobijo na informativnih dnevih, ki jih organizirajo članice UL. Šolnine in drugi stroški za vpis v doktorske študijske programe so objavljeni v Ceniku storitev za študente.

       Na vrh       

Novosti za študentke in študente doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani



Ajda Bleiweis,

samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

V Doktorski šoli Univerze v Ljubljani (UL) smo začeli serijo dogodkov o ravnanju z raziskovalnimi podatki za doktorske študentke in študente. Prvega izobraževanja, ki je bilo v začetku aprila, se je udeležilo več kot 250 doktorandk in doktorandov ter njihovih mentoric in mentorjev. Dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov je predstavila osnove ravnanja z raziskovalnimi podatki, prof. dr. Danijel Skočaj s Fakultete za računalništvo in informatiko UL je predstavil pomembnost ravnanja z raziskovalnimi podatki na doktorskem študiju in obrazec za načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, dr. Mojca Kotar iz univerzitetne službe za knjižnično dejavnost pa je spregovorila o izjemah pri odprtosti raziskovalnih podatkov. Naslednji dogodek z naslovom FAIR raziskovalni podatki bo maja. Več informacij, vključno s predstavitvami prvega dogodka, najdete tukaj.

 

       Na vrh       

Promocija doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev priznanj za pomembna umetniška dela na Kongresnem trgu



dr. Simona Erjavec,

samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

Na Univerzi v Ljubljani (UL) želimo promociji znanosti, umetnosti in doktorskega študija nameniti več pozornosti, zato bosta letos prvič promocija novih doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev priznanj za pomembna umetniška dela potekali na javnem prostoru, na Kongresnem trgu. V četrtek, 23. junija 2022, bosta v sodelovanju z našimi umetniškimi akademijami, ki pripravljajo program, in Mestno občino Ljubljana organizirani dve prireditvi, prva v dopoldanskem in druga v popoldanskem času. Rektor UL prof. dr. Gregor Majdič bo promoviral več kot 300 doktoric in doktorjev znanosti ter podelil priznanja za pomembna umetniška dela uveljavljenim umetnicam in umetnikom na različnih področjih umetnosti. Želimo si, da bi v prihodnje dogodek na Kongresnem trgu postal tradicionalen.


Vljudno vabljeni!

       Na vrh       

(Spre)govori znanost: Evropa po Ukrajini



Darja Lisjak,

predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Tokratna tema v sklopu pogovorov (Spre)govori znanost bo Evropa po Ukrajini. Gostja in gosti bodo: doc. dr. Simona Zavratnik, prof. dr. Pavel Gantar, prof. dr. Igor Štiks in asist. dr. Faris Kočan. Pogovor bo moderirala mag. Nataša Briški. Televizijska pogovorna oddaja (Spre)govori znanost, ki nastaja v koprodukciji Univerze v Ljubljani in Akademske televizije (AKTV), bo na sporedu danes, 21. aprila 2022, ob 18. uri na https://www.aktv.si/. Gledalke in gledalci bodo lahko zastavljali tudi vprašanja.


Zadnji pogovor je bil posvečen podnebni krizi. Gostji in gosta so bili prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Gregor Majdič, dr. Lina Boljka in Izidor Ostan Ožbolt. Če ste pogovorno oddajo zamudili, si lahko posnetek ogledate tukaj.


Marca je potekal tudi maraton predavanj (Spre)govori znanost na M_odru. UL je podprla že utečeni projekt M_oder Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v okviru katerega študentke in študenti na javnih predavanjih v muzejih in galerijah predstavljajo izsledke svojih del. Ob pomoči strokovnjakinje za javno nastopanje v MGML nadgradijo predstavitve in nastope ter se naučijo iz raziskovalnega dela ustvariti zgodbo za širšo javnost. Študentke in študenti, ki želijo predstaviti svoja dela na M_odru, naj pišejo Janji Rebolj (). Posnetki marčevskih predstavitev so dostopni tukaj.

       Na vrh       

Znanost za vse – predstavitve dosežkov članic in članov svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL)



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

Na dogodku Znanost za vse – predstavitve dosežkov članic in članov Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) bo izr. prof. dr. Vesna Novak predstavila pojav fiziološke sinhronizacije; ko se dve osebi pogovarjata ali sodelujeta, se njuni telesi podzavestno začneta obnašati podobno. Osebi dihata podobno, njuni srci bijeta podobno, celo njuni možganski valovi postanejo vedno bolj sinhronizirani. Sinhronizacija je močnejša, če osebi učinkovito sodelujeta ali če je njun pogovor zanimiv. Dr. Novak raziskuje, ali lahko ta pojav ocenimo z računalniki in kako lahko z ocenjeno sinhronizacijo obogatimo medosebno komunikacijo in sodelovanje. Predavateljica je izredna profesorica elektrotehnike in računalništva na Univerzi v Cincinnatiju. Leta 2011 je doktorirala iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani.


Predstavitev bo potekala prek spleta, v četrtek, 12. maja 2022, ob 14. uri. Za udeležbo na predstavitvi izpolnite prijavnico. Posnetke preteklih predstavitev si lahko ogledate tukaj.

       Na vrh       

Odlični rezultati na razpisu Obzorja Evropa MSCA Podoktorske štipendije



Rebeka Lesjak,

vodja oddelka za podporo raziskovalcem in promocijo v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost

V okviru izredno konkurenčnega razpisa Marie Skłodowska-Curie Podoktorske štipendije (MSCA PF) v sklopu novega programa Obzorja Evropa je Univerza v Ljubljani (UL) kot gostujoča institucija s strani Evropske komisije pridobila možnost financiranja sedmih projektov. Dobili smo odobritev financiranja dveh projektov MSCA PF podoktorskih raziskovalk, raziskovalcev. Uspešna mentorja tujima raziskovalcema, ki sta pridobila prestižno štipendijo MSCA PF, sta prof. dr. Miha Krofel (Biotehniška fakulteta UL) in prof. dr. Matevž Dular (Fakulteta za strojništvo UL). V sklopu rezultatov razpisa smo se razveselili tudi pridobitve treh projektov, ki bodo financirani prek sheme ERA Fellowships. Štipendije ERA lahko pridobijo odlično ocenjene projektne prijave in raziskovalke, raziskovalci, ki prijavljajo projekt z gostujočo institucijo v t. i. widening državi, to je v državi, upravičeni do sredstev podprograma Obzorja Evropa »Širitev sodelovanja in spodbujanja odličnosti«. Dva podoktorska raziskovalca pa pričakujeta prejem pečata odličnosti (Seal of Excellence). Prejmejo ga raziskovalke, raziskovalci, ki so v ocenjevalnem postopku za projektno prijavo prejeli oceno 85 odstotkov ali več. Prejem Pečata odličnosti omogoča financiranje projekta s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) prek prijave na odprti Javni poziv za sofinanciranje raziskovalnih projektov Marie Skłodowska-Curie – Pečat odličnosti.


Vsem dobitnicam in dobitnikom projektov iskreno čestitamo.

       Na vrh       

Sprejet pravilnik o izboru in financiranju mladih raziskovalk in raziskovalcev



Jasmina Balant,

samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

Senat Univerze v Ljubljani (UL) in Upravni odbor UL sta sprejela Pravilnik o izboru in financiranju mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki velja od 8. aprila 2022 in ureja postopke za izbiro novih ter financiranje že zaposlenih mladih raziskovalk in raziskovalcev. Skladno s pravilnikom je bila imenovana Komisija za izbor mentoric in mentorjev ter spremljanje mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki bo pripravila poziv za kandidatke/kandidate za mentorice/mentorje za leto 2022. Mentorice in mentorji bodo morali poleg pogojev, ki jih bo določal pravilnik Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) o stabilnem financiranju, med drugim izpolnjevati tudi pogoje za mentorstvo na doktorskem študiju UL.

       Na vrh       

Shod za znanost proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti



Polona Movrin,

vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

»V zadnjih dnevih in tednih se dogajajo prelomne spremembe v visokošolskem in raziskovalnem prostoru, napovedujejo pa se še dodatne. Te spremembe se dogajajo mimo ključnih akterjev; mimo univerz in mimo raziskovalnih inštitutov ter mimo ustaljenih postopkov, predvsem pa mimo standardov znanstvene odličnosti, v nekaterih primerih celo mimo zakonsko predpisanih pogojev,« je v nagovoru na Shodu za znanost (posnetek shoda) izpostavil rektor Univerze v Ljubljani (UL) in predsednik Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) prof. dr. Gregor Majdič.


Shod sta podprla RKRS in Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Zbrane na Kongresnem trgu v Ljubljani so poleg rektorja UL nagovorili tudi direktor Kemijskega inštituta in predsednik KOsRIS prof. dr. Gregor Anderluh, rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob in članica organizacijskega odbora Shoda za znanost, raziskovalka na ZRC SAZU, prof. dr. Marina Lukšič Hacin. Govorka in govorci so opozorili, da so trenutne razmere zelo skrb vzbujajoče, saj vlada ustanavlja nove inštitute in univerze brez strokovnih analiz.

»Nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne izpolnjujejo uveljavljenih meril kakovosti, znova izpodjeda strokovnost,« je sporočilo četrtega Shoda za znanost.

Foto: STA

       Na vrh       

Delovati je začela pisarna varuhinje študentk in študentov



Maja Dizdarević,

pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za študente in alumne

Pisarna varuhinje študentk, študentov je univerzitetno središče za uveljavljanje načel enakosti in vključevanja, varovanja dostojanstva, spoštovanja in skrbništva pravic študentk in študentov. Je posrednik med akademskim okoljem in širšo družbo. Pisarna združuje delo varuhinje, delovnih komisij Senata Univerze v Ljubljani (UL), predvsem Komisije za vprašanja študentov in Komisije za pritožbe ter Psihosocialne svetovalnice. Področja delovanja so enakost in vključevanje (posebni statusi, nadarjeni, LGBT+, druge skupine študentk, študentov, uveljavljanje Načrta enakosti spolov (NES), preprečevanje nasilja, nadlegovanja, trpinčenja, mreža zaupnih oseb, obravnava pritožb, prošenj in drugih neformalnih oblik iskanja pomoči, psihosocialno svetovanje idr.


Varuhinja je doc. dr. Milena Košak Babuder: »S skupnimi močmi, poznavanjem posebnih potreb, statusov, socialno ekonomskih razmer ali drugih osebnih okoliščin lahko študentkam in študentom pomagamo, da razvijajo svoje potenciale, ter jih podpiramo, da se čim bolj polno vključijo v študijsko okolje in so pri tem uspešni.« Varuhinja je dosegljiva na . Uradne ure bodo potekale po dogovoru v prostorih rektorata UL.

       Na vrh       

Podpora in pomoč za ogrožene zaradi vojne v Ukrajini



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

Za vse študentke, študente, akademsko osebje, strokovno osebje, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, smo pripravili posebne podstrani v slovenskem in angleškem jeziku s splošnimi informacijami glede podpore in pomoči. Na voljo je tudi poseben elektronski naslov , na katerem smo na voljo za dodatne informacije, pomoč in nasvet. Prav tako še vedno poteka dobrodelna akcija, ki jo organiziramo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Srčna UL, v kateri zbiramo sredstva za študentke in študente, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini.


Rektor prof. dr. Gregor Majdič se je srečal tudi z ukrajinskim veleposlanikom v Sloveniji Mykhailom F. Brodovychijem ter ponudil vso razpoložljivo pomoč in podporo Univerze v Ljubljani ljudem v stiski, zlasti ukrajinskim študentkam, študentom, profesoricam, profesorjem in raziskovalkam, raziskovalcem.

Rektor UL je ukrajinskega veleposlanika obvestil, da je takoj ob začetku ukrajinske vojne predsednika vlade in pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozval k dodatnim ukrepom za pomoč ukrajinskim begunkam, beguncem.

Foto: STA

       Na vrh       

Dobrodelni Tek od faksa do faksa



Ivanka Stritar,

vodja Centra za obštudijsko dejavnost

V torek, 12. aprila 2022, se je z nagovorom rektorja in tudi tekača prof. dr. Gregorja Majdiča ter direktorja Študentskega doma Ljubljana Tomaža Pečnika začel 3. Tek od faksa do faksa, tokrat tudi z dobrodelno noto za prizadete v ukrajinski vojni. Tek je na zdrav in sproščen način povezal 387 tekačic, tekačev (študentke/študenti, zaposlene/zaposleni na UL), 27 vodij skupin in 15 članic, članov organizacijske ekipe. Tekačice in tekači so tekli na treh različno dolgih trasah (5, 10 in 15 kilometrov), ki so vodile mimo članic UL. Najdaljša trasa je bila letošnja novost, z njo pa smo »obiskali« tudi fakultete za Bežigradom. Vsako ekipo je od starta do cilja vodil, spodbujal in usmerjal vodja skupine. Kar 22 študentk, študentov atletike na Fakulteti za šport UL se je odzvalo našemu povabilu in sprejelo vlogo vodij.


Tek od faksa do faksa je imel letos prvič tudi dobrodelno noto. Vse zbrane in širšo javnost smo pozvali, da s poslanim kratkim sporočilom SRCNAUL5 ali SRCNAUL10 na 1919 prispevajo 5 oz. 10 evrov za pomoč študentkam in študentom, ki jih je prizadela ukrajinska vojna. Akcija Srčna UL, ki jo izvajamo skupaj z Zvezo prijateljev mladine, še vedno poteka.


Vabljeni k ogledu fotogalerije naših tekačic, tekačev in navijačic, navijačev.

Vreme je bilo tekačicam in tekačem izredno naklonjeno.

Foto: STA

       Na vrh       

Erasmus+ praktično usposabljanje v tujini



Urška Ravnik,

samostojna svetovalka v službi za mednarodno sodelovanje UL

V začetku aprila je Univerza v Ljubljani (UL) objavila nov razpis za Erasmus+ praktično usposabljanje študentk in študentov za študijsko leto 2022/2023. Program Erasmus+ med drugim študentkam in študentom ter mladim diplomantkam in diplomantom omogoča, da v okviru svojega študija ali neposredno po zaključku študija na vseh treh stopnjah opravijo prakso v podjetju ali podobni organizaciji v eni izmed držav, ki sodelujejo v programu. Med prakso v tujini lahko izpopolnijo jezikovno znanje in komuniciranje, pridobijo medkulturne spretnosti in kompetence, močno zaželene pri delodajalkah in delodajalcih, ter s tem vplivajo na svojo zaposljivost doma in v tujini. Praksa traja od dva do dvanajst mesecev, študentke in študenti pa lahko v okviru razpisa za Erasmus praktično usposabljanje zaprosijo tudi za finančno pomoč, ki se ne izključuje z morebitnim plačilom delodajalke ali delodajalca.


Interes za Erasmus+ prakso narašča iz leta v leto in tudi v času pandemije število mobilnosti ni bistveno upadlo, saj podjetja po potrebi prilagajajo delovne pogoje covid razmeram (delo na daljavo). V letu 2020 je tako Erasmus+ prakso opravilo 416 naših študentk in študentov, v letu 2021 pa skoraj 500. Med njimi jih največ prihaja z Biotehniške fakultete UL, Fakultete za arhitekturo UL, Fakultete za farmacijo UL, Fakultete za družbene vede UL, Medicinske fakultete UL, Veterinarske fakultete UL in Pedagoške fakultete UL. Mnogim je opravljena praksa v tujini priznana tudi kot obvezna strokovna praksa v okviru njihovega študija. Študentke in študenti se največkrat odločijo za opravljanje prakse v Španiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji, Franciji in Hrvaški. Kar nekaj jih je po zaključku prakse dobilo možnost redne zaposlitve ali nadaljevanja študija v tujini. Navdušenja študentk in študentov nad njihovimi izkušnjami so zbrana tukaj.

       Na vrh       

Promocijske aktivnosti za kandidatke in kandidate iz tujine



mag. Katja Cerar,

vodja univerzitetne službe za internacionalizacijo

V podporo promociji študija na Univerzi v Ljubljani (UL) smo pripravili kratke predstavitve študija v slovenskem, angleškem, bosanskem, hrvaškem, makedonskem, črnogorskem, srbskem, ukrajinskem, ruskem, kitajskem, španskem, italijanskem, nemškem, madžarskem, francoskem in portugalskem  jeziku. Prav tako smo objavili seznam poletnih šol članic UL v slovenskem in angleškem jeziku. Vabljeni k ogledu.

       Na vrh       

Gostili smo srečanje LERU



Darja Lisjak,

predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo gostili vodstvo Lige evropskih raziskovalnih univerz (LERU) in rektorje srednjeevropskih univerz na njihovem rednem srečanju LERU-CE7. Srečanje združenja nekaterih najbolj priznanih raziskovalnih univerz v Evropi je bilo namenjeno razpravi o razvoju Evropske unije (EU) na področju raziskav, inovacij in izobraževanja, vključno s predstavitvijo Evropske strategije za univerze in dosežkov preteklega slovenskega predsedovanja Svetu EU na teh področjih. »Ključni pomen naših srečanj, tudi današnjega, je, da ostajamo povezani v skupnih vrednotah. V LERU se zavzemamo za mirno in na znanju utemeljeno družbo,« je v uvodnem nagovoru poudaril rektor UL.


Zbrane so nagovorili tudi veleposlanik in vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU Iztok Jarc, predstavnica Generalnega direktorata za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji Lia Karamali, predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar ter raziskovalka in prejemnica prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta z Biotehniške fakultete UL doc. dr. Anna Dragoš.


Ob 20. obletnici obstoja LERU in pet let po prvem srečanju srednjeevropskih univerz v tem okviru so udeleženci ocenili, da njihovo uspešno sodelovanje prispeva k napredku vrhunske znanosti in izobraževanja v Evropi, kar je ob globalnih grožnjah še toliko bolj pomembno.

Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU), ustanovljena leta 2002, je uveljavljena mreža 23 vodilnih raziskovalno-intenzivnih univerz s sedežem v 12 evropskih državah.

Foto: STA

       Na vrh       

Mednarodni obiski rektorja



Polona Movrin,

vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič se je kot predstavnik evropske zveze EUTOPIA v Marseillu v okviru dogodka Nova obzorja za evropsko-afriško partnerstvo udeležil javne konference z naslovom Evropske univerze med teritorialno integracijo in globalnimi ambicijami. Dogodek je potekal v okviru francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Udeležil se je tudi srečanja zveze EUTOPIA na Univerzi Babeș-Bolyai v Cluju v Romuniji ter z rektorjem Univerze v Beogradu prof. dr. Vladanom Đokićem in rektorico Univerze na Reki prof. dr. Snježano Prijić – Samaržija marca v Beogradu podpisal sporazum o sodelovanju v regiji Zahodnega Balkana na akademskem področju. Rektor prof. dr. Gregor Majdič se je o nadaljevanju skupnega sodelovanja pogovarjal tudi z rektorjem prof. dr. Oliverjem Vitouchom v okviru nedavnega obiska Univerze v Celovcu.

       Na vrh       

Tretja obletnica delovanja Male galerije Banke Slovenije



Mirela Šućur,

vodja oddelka za kakovost na področju umetnosti v univerzitetni službi za spremljanje kakovosti, analize in poročanje

Pred tremi leti je v sodelovanju Banke Slovenije (BS) in Univerze v Ljubljani (UL) zaživela prenovljena Mala galerija Banke Slovenije. Njen osnovni namen je nameniti prostor mladim umetnicam in umetnikom, ki svojo pot uveljavljanja v svetu umetnosti šele začenjajo. Mala galerija BS je z več kot 20 razstavami v preteklih treh letih svoje poslanstvo uspešno izpolnjevala.


Ob obletnici sta Malo galerijo Banke Slovenije v spremstvu guvernerja BS mag. Boštjana Vasleta obiskala rektor UL prof. dr. Gregor Majdič in prorektor UL za področje umetnosti prof. mag. Matjaž Drevenšek. Po razstavi Odd Lots: Dunaj / Ljubljana jih je popeljal kurator Vladimir Vidmar. Prisotni so poudarili uspešnost sodelovanja in ponovili zavezo obeh institucij k še ambicioznejšemu podpiranju mlajše generacije ustvarjalk in ustvarjalcev.


Predstavnika UL sta si ogledala tudi Muzej Banke Slovenije, ki je namenjen finančnemu izobraževanju študentk in študentov ter odraslih.

Z leve proti desni: kurator Vladimir Vidmar, guverner BS mag. Boštjan Vasle, rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, prorektor UL prof. mag. Matjaž Drevenšek

Foto: Banka Slovenije

       Na vrh       

Sejem akademske knjige Liber.ac 2022: Obletnice – zamujene in obujene



dr. Matevž Rudolf,

predstojnik Založbe UL

Konec maja (24.–26. 5. 2022) bo po dveh letih spet zaživel Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto Univerzo v Ljubljani (UL FF). V vrt se vrača sejem akademske knjige Liber.ac 2022. Knjižni sejem je zasnovan kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, ki poskuša akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, študentkam in študentom ter dijakinjam in dijakom.


Pandemija je dodobra spremenila naša življenja in v preteklih letih smo se morali marsičemu odpovedati. Letošnji Liber.ac bo zato posvečen zamujenim in letošnjim obletnicam. Jubileje bomo počastili tudi z novimi knjižnimi izdajami, saj je Liber.ac predvsem praznik knjige. Sejem organizira UL FF, spremljevalni program pa bo pripravil Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Večina članic UL bo na skupni stojnici Založbe UL predstavila svoje knjižne novosti.

Utrinek s sejma akademske knjige Liber.ac 2019

Foto: Borut Krajnc

       Na vrh       

Umetniška instalacija: kako z inovativno ponovno uporabo materialov spremeniti odnos do odpadkov



Mirela Šućur,

vodja oddelka za kakovost na področju umetnosti v univerzitetni službi za spremljanje kakovosti, analize in poročanje

Interdisciplinarna skupina študentk in študentov je skupaj z mentoricami in mentorji v okviru Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK) ustvarila projekt, s katerim so želeli opozoriti na negativne posledice naraščajoče potrošnje, vse bolj perečo problematiko prevelike količine odpadkov in ravnanje družbe z njimi ter s pomočjo koncepta medgeneracijske solidarnosti ljudi informirati, da obstajajo alternativne rešitve, katerih del smo lahko tudi sami. Končne ugotovitve so predstavili v obliki umetniške instalacije t. i. »kubusa«, ki je sestavljen iz mozaičnih ploskev predelanih odpadnih materialov in hkrati opozarja na pomembnost ponovne uporabe predmetov, ki ne opravljajo več svoje primarne funkcije.


Univerza v Ljubljani (UL) izobražuje in spodbuja trajnostno naravnane ustvarjalne, kritično misleče in vrhunske (bodoče) umetnice in umetnike, znanstvenice in znanstvenike ter strokovnjakinje in strokovnjake, zato smo se ob preselitvi Oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL z rektorata odločili nadaljevati glavno sporočilo izdelka, in sicer da lahko nekaj prispevamo na področju odpadkov na način, da spodbujamo zavestno potrošnjo in ponovno uporabo izdelkov in predmetov, ki bi jih sicer zavrgli. Zato smo umetniško instalacijo postavili pred vhod rektorata in začeli s ponovno uporabo, saj t. i. »kubus« igra vlogo zbiralnika odpadne embalaže za nadaljnje projekte in ponovne uporabe. Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Umetniška instalacija, ki igra vlogo zbiralnika odpadne embalaže, pred rektoratom.

Foto: STA

       Na vrh       

Univerza v Ljubljani na Poti ob žici 2022



Ivanka Stritar,

vodja Centra za obštudijsko dejavnost

Študentke, študenti, alumne, alumni, zaposlene in zaposleni Univerze v Ljubljani (UL), vabljeni na Pot ob žici. Z univerzitetnega zbirnega mesta na ploščadi pred Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteto za računalništvo in informatiko UL (Večna pot 113) se bomo v soboto, 7. maja 2022, ob 7. uri skupaj podali na 32,4 kilometre dolgo pot pod motom »UL na Poti ob žici 2022«.


Prvih sto prijavljenih prejme spominsko majico »UL na Poti ob žici 2022«. Prijave sprejemamo na naslednji povezavi. Veseli bomo vaše prijave in družbe ne glede na to, ali boste z nami prehodili celotno pot ali le del.


Kontakt: Univerza v Ljubljani, ; M: 030 641 648 

       Na vrh       

Aktualne aktivnosti v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu



Sanja Jedrinović,

vodja za didaktično podporo pri uporabi IKT v pedagoškem procesu v Centru Digitalna UL

V Centru Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v pedagoškem procesu tudi letos nadaljujemo s podpornimi aktivnostmi za pedagoginje, pedagoge in študentke, študente. Na naši spletni strani si lahko ogledate različne opise z IKT-podprtih učnih pristopov, metod in oblik dela, primere dobrih praks uporabe IKT doma in v tujini, spoznate različna orodja ter pogledate zadnje namige za uporabo nekaterih najpogosteje uporabljenih orodij. V maju se nam lahko pridružite tudi na spletnih delavnicah na temo izdelave interaktivnih študijskih gradiv.


Naši pedagoginje in pedagogi ter študentke in študenti so aktivno vpeti tudi v pilotne projekte posodobitve študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT ter v skupnost multiplikatorjev na članicah UL. Svoje izkušnje z uporabo IKT pri poučevanju so pedagoginje in pedagogi delili tudi na marčevskem posvetu Učitelji učiteljem.


Vabljeni k ogledu videoposnetkov s posveta ter spremljanju in vključitvi v aktualne aktivnosti, kjer lahko skupaj naslavljamo in rešujemo izzive, povezane z uporabo IKT v pedagoškem procesu. Za sodelovanje se zahvaljujemo in vas vabimo k podajanju predlogov za skupni razvoj z IKT podprtega pedagoškega procesa na UL.

       Na vrh