Sprejeta petletna strategija razvoja Univerze v Ljubljani

	Darja Lisjak, predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Senat Univerze v Ljubljani (UL) je sprejel Strategijo Univerze v Ljubljani 2022–2027. Ta napoveduje, da bo največja in najstarejša izobraževalna in znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji do leta 2027 med vodilnimi univerzami, soustvarjalkami inovativne družbe znanja in širše družbene blaginje na temeljih vrednot etičnega sobivanja v Srednji in Vzhodni Evropi.

Proces priprave petletne strategije je povezal članice in člane akademske skupnosti UL, predstavnike sindikatov ter številne zunanje deležnike v snovanje razvojnih aktivnosti, ki bodo Univerzi pomagale utrditi njeno prepoznavnost in uveljavljenost v Evropi. Rektor prof. dr. Gregor Majdič je izpostavil, da bo uspešnost uresničevanja strategije, tega pomembnega strateškega dokumenta, pogojena z več zunanjimi dejavniki. »Najpomembnejši je zagotavljanje vsaj enakega deleža BDP za izvajanje javne službe, kot ga imajo univerze v primerljivih državah OECD z večinskim financiranjem terciarnega izobraževanja, recimo Avstrija in Nemčija, avtonomija univerze v odnosu do države, enaka obravnava vseh področij raziskovanja v znanosti in umetnosti znotraj ARRS, možnosti za preprosto zaposlovanje in izmenjavo s tujimi znanstveniki in visokošolskimi učitelji ter omogočanje enostavnega vračanja in vključevanja slovenskih raziskovalcev in učiteljev iz uglednih tujih ustanov.«

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri pripravi strategije in boste s tem pomembno prispevali k uresničevanju naših skupnih ambicioznih ciljev.

		Na vrh

Prva promocija doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev priznanj za pomembna umetniška dela na Kongresnem trgu

	Polona Movrin, vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

Podelitev doktorskih listin in priznanj za pomembna umetniška dela je prvič potekala pred sedežem Univerze v Ljubljani (UL), na Kongresnem trgu. Podelili smo 335 doktorskih listin in 12 priznanj za pomembna umetniška dela. »Ker želimo promociji znanosti, umetnosti in doktorskega študija nameniti več pozornosti in pomembno vlogo, smo prvič organizirali javno promocijo novih doktoric in doktorjev znanosti ter podelitev priznanj za pomembna umetniška dela na osrednjem prizorišču v naši prestolnici, na Kongresnem trgu, predvsem ker želimo Univerzo in znanje, ki ga ustvarjamo, še bolj povezati z mestom in ljudmi,« je ob tej priložnosti povedal rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

V Sloveniji se največ doktoric in doktorjev znanosti ponaša prav z doktorsko listino UL, ki ima na področju doktorskega študija dolgo tradicijo. Prvi doktorat znanosti je bil podeljen 15. julija 1920. Prejela ga je dr. Anka Mayer za disertacijo z naslovom O učinkovanju formalina na škrob. V skoraj 102 letih je bilo na UL promoviranih že več kot 12.200 doktoric in doktorjev znanosti. »Še posebej ponosni smo na dejstvo, da je bil prvi doktorat na Univerzi podeljen prav ženski. Jubilejnega, deset tisočega, je leta 2015 prav tako prejela ženska – Katarina Polajnar Horvat s Filozofske fakultete. Tudi na to dejstvo smo seveda zelo ponosni,« je poudaril rektor.

Slovesnost so oblikovali študentke in študenti treh umetniških akademij UL: Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za glasbo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v sodelovanju z rektoratom ter ostalimi članicami Univerze.

Foto utrinke z obeh podelitev si lahko ogledate v fotogalerijah na spletni strani UL (dopoldanska slovesnost, popoldanska slovesnost – podelitev priznanj za pomembna umetniška dela in promocija doktoric in doktorjev znanosti).

Največ študentk in študentov Univerze v Ljubljani je vpisanih na doktorske programe Humanistika in družboslovje, Biomedicina ter Bioznanosti. V letošnjem študijskem letu je na 21 doktorskih programov vpisanih 2130 študentk in študentov, od tega 971 moških in 1159 žensk. Foto: STA

		Na vrh

Univerza v številkah 2021

	Darja Lisjak, predstojnica organizacijske enote za komuniciranje

Na spletni strani Univerze v Ljubljani (UL) smo objavili publikacijo Univerza v številkah 2021, ki predstavlja kratek statistični in vsebinski pregled preteklega leta. Število vpisanih študentk in študentov se je v letu 2021 znova zmanjšalo pod 40 tisoč. V preteklem študijskem letu, obdobju epidemije covida-19, smo to število presegli zaradi možnosti podaljšanja študentskega statusa. Med študentkami in študenti jih 3.558 prihaja iz tujine ter predstavljajo devet odstotkov vseh vpisanih študentk in študentov. V letu 2021 je na vseh treh stopnjah diplomiralo 8.296 diplomantk in diplomantov, kar je 510 več kot leto prej.

Na področju investicij je bil projekt »Rešitev prostorske problematike umetniških akademij UL« tudi v letu 2021 prednostna naloga. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL je prvič od ustanovitve leta 1945 dobila svoje prostore, in sicer na Aškerčevi 5 v Ljubljani. Nadaljujemo reševanje prostorske stiske Akademije za glasbo UL ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL in aktivnosti za tri novogradnje (Veterinarsko fakulteto UL, Fakulteto za farmacijo UL, Fakulteto za strojništvo UL) ter projekt »Kampus Vrazov trg«, ki bo rešil prostorsko stisko Medicinske fakultete UL.

		Na vrh

Dobrih 6 milijonov evrov za mobilnost

	Bibi Ovaska, pomočnica glavnega tajnika v univerzitetni službi za mednarodno sodelovanje

Univerza v Ljubljani je bila tudi letos uspešna na razpisu Erasmus+ 2022, Ključni ukrep 1: Mobilnost študentov in osebja v tercialnem izobraževanju (KA131-HED). Od skupno 9.048.935 evrov nam je Nacionalna agencija CMEPIUS namenila kar 6.145.460 evrov za sofinanciranje 1.789 mobilnosti in za izvedbo sedmih kombiniranih intenzivnih programov. Prve mobilnost so se že začele izvajati, saj je upravičeno obdobje projekta od 1. junija 2022 do 31. julija 2024.

		Na vrh

Novi inovativni programi za študentke in študente

	Neva Novak, študentka v Raziskovalno-razvojnem centru UL – EUTOPIA

Univerza v Ljubljani (UL) je s finančno podporo iz razvojnega stebra financiranja in projekta EUTOPIA, v katerem UL sodeluje že tri leta, ustvarila nove inovativne programe za študentke in študente. V študijskem letu 2021/2022 smo prvič izvedli akreditirano obštudijsko dejavnost Mednarodno projektno delo v okviru Zveze EUTOPIA, ponovno pa bo izvedena naslednje študijsko leto.

Z razpisom za študentske individualne raziskovalne projekte (ŠIRP) študentkam in študentom ponujamo možnost priprave individualnega raziskovalnega projekta in možnost obiska katere od devetih izvrstnih univerz Zveze EUTOPIA. Na ta način ponujamo pridobitev mednarodnih izkušenj in znanja na strokovnem področju, omogočena pa je tudi izvedba spletne mobilnosti za študentke in študente s posebnim statusom.

Skupaj z Zvezo EUTOPIA študentkam in študentom 1. in 2. stopnje letos ponujamo tudi spletno mednarodno poletno prakso. EUTOPIA TeamWork 2022 združuje multidisciplinarno, večkulturno in multiuniverzitetno ekipo z univerz Zveze EUTOPIA, ki štiri tedne poleti opravljajo plačano poletno prakso s krajšim delovnim časom na projektu organizacije. Na razpis smo na UL prejeli 88 prijav z 19 članic in več kot 45 študijskih smeri.

		Na vrh

Odprte prijave za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo 2022

	Polona Movrin, vodja službe za odnose z javnostmi, organizacijo in protokol

Rektorjeva nagrada je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja inoviranje na Univerzi v Ljubljani (UL) ter pomaga inovatorkam in inovatorjem na poti do trga. Organizirata ga UL in Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI). Že tretje leto zapored smo tekmovanje razdelili v dve kategoriji, kategorijo študentke/študenti in alumne/alumni ter kategorijo raziskovalke/raziskovalci, redno zaposleni na Univerzi v Ljubljani.

K prijavi vabimo vse, ki imajo tehnološke ali netehnološke inovacije in inovativne podjetniške ideje. Rok za prijavo je 18. september 2022 do 23.59. Inovacije prijavite prek spletnega obrazca.

		Na vrh

Uspešna komercializacija znanja univerz

	Urša Jerše, pomočnica glavnega tajnika v Pisarni za prenos znanja

»Za uspešen prenos znanja v gospodarstvo potrebujemo inovacijam naklonjeno kulturo znotraj univerze in fakultet, financiranje, spodbudno zakonodajo in podporo raziskovalcem s strani pisarn za prenos znanja.« S tem so se strinjali mednarodni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja prenosa znanja, ki so sodelovali na junijski konferenci v organizaciji Rektorske konference Republike Slovenije z naslovom Uspešna komercializacija znanja univerz (posnetek).

Za vse sodelujoče in tudi za tiste, ki ste dogodek zamudili, želimo izpostaviti glavne zaključke konference, ki jih tudi sami ne bomo zlahka pozabili:

1. Pri valorizaciji znanja ne gre samo za upravljanje intelektualne lastnine in zaslužek, temveč predvsem za posredovanje znanja ljudem.
2. Navzkrižju interesov se pri tovrstni tematiki ne moremo izogniti, lahko pa ga obvladujemo. Dejstvo je, da tam, kjer je interes, vedno obstaja tudi navzkrižje. Pomembno je pametno upravljanje.
3. Čeprav je inovacijska kultura ključnega pomena, potrebujemo tudi financiranje, zakonodajo in spodbude ter podporo raziskovalkam in raziskovalcem s strani pisarn za prenos znanja.
4. Zavedati se je treba, da je napredek na tem področju zahteven in dolgotrajen, a smo na dobri poti, da ustvarimo ekosistem in politike, ki spodbujajo in konsistentno urejajo inovacijsko kulturo.

Zahvaljujemo se organizatorkam, organizatorjem in udeleženkam, udeležencem za več kot odličen odziv. Skupaj z vami premikamo mejnike. Ste naš navdih in pokazatelj, da so spremembe na bolje mogoče.

		Na vrh

Portal Revije Univerze v Ljubljani

	dr. Matevž Rudolf, predstojnik Založbe UL

V okviru Univerze v Ljubljani izhaja 49 mednarodnih znanstvenih revij. Skoraj vse revije izhajajo v odprtem dostopu, kar pomeni, da so članki dostopni takoj po izidu posamezne številke. Ker so trenutno revije objavljene na najrazličnejših naslovih in platformah, je Založba UL v juniju vzpostavila skupni spletni portal Revije UL. Portal temelji na odprtokodnem sistemu Open Journals Systems, ki poleg objave posameznih člankov v ozadju omogoča tudi vse potrebne založniške korake za urednikovanje (elektronsko sprejemanje člankov, posredovanje člankov recenzentkam oz. recenzentom, oblikovalki oz. oblikovalcu, lektorici oz. lektorju itd.). Portal je dostopen na naslovu https://journals.uni-lj.si/. Na portalu trenutno gostuje 19 revij, objavljenih pa je več kot 6.500 člankov. Če želite, da se tudi vaša revija priključi skupnemu portalu, se obrnite na .

		Na vrh

Mednarodna delavnica MSCA PF Masterclass Univerze v Ljubljani 2022

	Rebeka Lesjak, vodja oddelka za mednarodno raziskovalno sodelovanje v univerzitetni službi za raziskovalno dejavnost

Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost (USRD) je izvedla dvodnevno spletno delavnico v okviru programa MSCA PF Masterclass za tuje raziskovalke in raziskovalce, ki bodo v letošnjem letu oddali projektno prijavo na razpis programa Obzorja Evropa Marie Sklodowska Curie Podoktorske štipendije (MSCA PF) skupaj z mentoricami in mentorji Univerze v Ljubljani (UL).

Bogat informativen program, ki so ga spremljali podoktorske raziskovalke in raziskovalci z različnih držav (Francija, Grčija, Avstrija, Romunija, Etiopija, Iran, Indija idr.), je vseboval predstavitev UL kot gostujoče institucije, osnovne informacije o razpisu MSCA PF in postopku oddaje projektne prijave, predstavitev podrobnosti razpisa MSCA PF s strani nacionalne kontaktne točke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, vidik ocenjevalke oziroma ocenjevalca projektnih prijav in izkušnje z ocenjevanjem, izkušnje uspešnega raziskovalca, ki je prejel to prestižno štipendijo, predstavitev zahtev odprtega dostopa ter predstavitev upravljanja z intelektualno lastnino. Praktični del delavnice je izvedel WRG Europe Ltd. s predstavitvijo pomembnih elementov vsebine razpisa ter s tem dokončno opremil letošnje prijaviteljice in prijavitelje z znanjem za pripravo konkurenčne projektne prijave.

Program MSCA PF Masterclass se nadaljuje tudi v poletnih mesecih z individualno podporo raziskovalkam in raziskovalcem ter njihovim mentoricam in mentorjem pri pisanju in izboljšanju vsebine projektnih prijav. Od leta 2015, ko smo začeli izvajati aktivnosti programa MSCA Masterclass, se je uspešnost UL pri pridobivanju finančnih sredstev za podoktorske štipendije MSCA povečala na 30 odstotkov.

		Na vrh

Trajnosti naproti s soustvarjanjem na področju STEAM izobraževanja

	prof. dr. Vesna Ferk Savec, vodja programsko-organizacijskega odbora z UL PeF v sodelovanju s Centrom Digitalna UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu

Visokošolske učiteljice in učitelje ter sodelavke in sodelavce z vseh članic Univerze v Ljubljani vabimo k sodelovanju na dogodku Trajnosti naproti s soustvarjanjem na področju STEAM izobraževanja, ki bo 21. septembra 2022. To bo priložnost za srečanje in predstavitev različnih deležnikov s področja STEAM izobraževanja, medsebojni navdih in vzpostavitev sodelovanja. Osrednji poudarek dogodka bodo delavnice, okrogle mize in druge aktivnosti, namenjene učenkam, učencem in dijakinjam, dijakom. Prav tako bo dogodek namenjen predstavitvam primerov dobrih praks poučevanja in učenja STEAM v celotni izobraževalni vertikali, sodobnih raziskovalnih spoznanj STEAM izobraževanja, možnosti digitalne podpore STEAM izobraževanju, zaposlitvenih možnosti na področju STEAM itd.

		Na vrh

Letno srečanje Doktorske šole

	Ajda Bleiweis, samostojna strokovna sodelavka v univerzitetni službi za doktorski študij

Letno srečanje Doktorske šole Univerze v Ljubljani (UL) je po dveletnem spletnem druženju znova potekalo v živo, in sicer v začetku junija na Fakulteti za družbene vede UL (UL FDV). Dogodka se je udeležilo več kot 70 doktorskih študentk in študentov, njihovih mentoric in mentorjev, izvajalk in izvajalcev ter skrbnic in skrbnikov doktorskih študijskih programov. Osrednja tema srečanja je bilo ravnanje z raziskovalnimi podatki na doktorskem študiju in izzivi, povezanimi s pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki.

Uvodoma sta zbrane nagovorila rektor prof. dr. Gregor Majdič in predstojnica Doktorske šole prof. dr. Tatjana Marvin. Osrednja govornika sta bila izr. prof. dr. Simon Sedej, vodja raziskovalne skupine na Oddelku za kardiologijo na Medicinski univerzi v Gradcu, član Sveta Svetovne mreže Univerze v Ljubljani, ki je predstavil FAIR ravnanje z raziskovalnimi podatki v biomedicini, ter izr. prof. dr. Darja Fišer, profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL (UL FF), raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in Inštitutu novejše zgodovine, novoimenovana izvršna direktorica evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN ERIC, ki je predstavila raziskovalno infrastrukturo za jezikovne podatke CLARIN.SI.

V drugem delu srečanja so študentke in študenti na delavnicah s področij naravoslovja, humanistike in družboslovja ter tehnike, ki so jih vodili znan. sod. dr. Kaja Dobrovoljc z UL FF, Centra za jezikovne vire in tehnologije UL, prof. dr. Matej Drnovšek z Ekonomske fakultete UL, prof. dr. Marko Hočevar s Fakultete za strojništvo UL, asist. dr. Jernej Kaluža z UL FDV in izr. prof. dr. Simon Sedej z Medicinske univerze v Gradcu, razpravljali o odprtih vprašanjih, povezanih s pripravo načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki na doktorskem študiju.

		Na vrh

Inovativne rešitve študentk in študentov zveze EUTOPIA za obolele z multiplo sklerozo

	Neva Novak, študentka v Raziskovalno razvojnem centru UL – EUTOPIA

Univerza v Ljubljani (UL) je junija predstavila dva nabora inovativnih rešitev za izzive v sklopu EUTOPIE. Inovativna raziskovalna tržnica idej (Knowledge bazaar) z razstavo umetniških video-reprezentacij izbranih tehnologij z UL je potekala konec junija v Mestni hiši v Ljubljani. Na razstavi interdisciplinarnih raziskav med umetnostjo in znanostjo sta bili predstavljeni tudi dve izbrani tehnologiji z UL, ki smo ju preoblikovali v umetniško reprezentacijo dveh ekip študentk in študentov.

V okviru projekta EUTOPIA je bil obravnavan tudi izziv bolnic in bolnikov z multiplo sklerozo ter njihova stigmatiziranost. Rezultat izziva je študentski projekt Oblikovanje rešitev za obolele z multiplo sklerozo, ki poteka pod okriljem Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO). Gre za interdisciplinarno povezovanje študentk in študentov industrijskega oblikovanja, medicine, strojništva, kognitivne znanosti, sociologije in arhitekture. Koordinatorka projekta je izr. prof. dr. Barbara Predan, mentorica in mentor študentk in študentov sta prof. Jure Miklavc in doc. Lidija Pritržnik (vsi z UL ALUO). V projektu sodeluje tudi društvo Spoznajmo multiplo sklerozo, podpira pa ga podjetje Roche. Konec junija smo odprli zaključno razstavo idejnih rešitev in jih predstavili tudi medijem.

		Na vrh

Podporne aktivnosti pri uporabi IKT v pedagoškem procesu v prvi polovici leta

	Sanja Jedrinović, vodja za didaktično podporo pri uporabi IKT v pedagoškem procesu v Centru Digitalna UL

Center Digitalna UL zelo aktivno deluje tudi v letu 2022. V marcu smo organizirali prvi letošnji posvet Učitelji učiteljem s poudarkom na izmenjavi izkušenj z uporabo IKT med pedagogi Univerze v Ljubljani (UL). V maju smo posvet namenili spoznavanju pristopa aktivnega kombiniranega učenja in možnosti opolnomočenja pedagogov za vpeljavo kombiniranega študija. Svoje izkušnje z uporabo IKT so tako kot na predhodnih posvetih tudi na posvetu v juniju delili različne pedagoginje in pedagogi z UL. Še vedno se nam lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in primeri dobre prakse pridružite v skupnosti multiplikatorjev za didaktično uporabo IKT ali pa s svojimi tehničnimi izkušnjami prispevate k zasnovi integriranega študijskega okolja. Če imate idejo, kako bi lahko nadgradili svoje aktivnosti s študentkami in študenti z uporabo IKT, ali pa si želite novih idej, ste vabljeni k prijavi pilotnih projektov posodobitve študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT.

Prvo polovico leta je zaznamovalo pestro dogajanje v povezavi z Načrtom za okrevanje in odpornost, saj smo zbrali potrebe po IKT na vseh članicah UL ter pripravili predlog projekta »Digitalno opismenjevanje«, ki ima za cilj razvoj izobraževalnega ekosistema za pridobivanje digitalnih kompetenc pedagoginj, pedagogov in študentk, študentov na UL.

Več o izvedenih aktivnostih, načrtih in izzivih, ki nas čakajo v naslednjih mesecih, si lahko preberete v našem 4. PublIKaTorju.

		Na vrh