Univerza v Ljubljani je z internim pozivom povabila svoje študentke in študente k sodelovanju pri izvedbi aprilske številke e-glasila kULturnica. Študentke in študente smo pozvali k razmisleku o družbi, njenih spremembah, (za študentke in študente) pomembnih področjih in/ali potrebnih spremembah, možnostih vpliva in/ali (so)odločanja, aktivnem sodelovanju, njihovi vlogi ipd. Svoje razmišljanje so študentke in študenti izrazili z medijem po lastnem izboru.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se s svojo umetniško interpretacijo na interni poziv odzvali. V nadaljevanju objavljamo izbor treh predlogov, potrjenih na Svetu za umetnost Univerze v Ljubljani.
Avtor in avtorici objavljenih interpretacij bodo nagrajeni z denarno nagrado v višini 500 EUR (bruto znesek).
Iskrene čestitke nagrajencu in nagrajenkama!

Miha Majes, Proto test, oljna barva na platno, 2 x 3,8 m, 2021

Miha Majes, Proto test (slika olje na platno)
Vzporedni študij MA Slikarstvo in MA Grafika, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

To je boj za prihodnost. Gre za protest. Protest kot civilni odpor je danes postal del našega vsakdana. Če ne na ulici, potem na socialnih omrežjih ali v parlamentu. Protestni shodi so reakcije, ki vsebujejo številne skupne ideološke nazore in v prvi vrsti govorijo o svobodi govora, o pravici do glasu, o skupni agendi. Govorijo o ciljih, vrednotah in programih, ki zadevajo našo prihodnost. Vse to sestavlja naš etični horizont.
Znašli smo se v kulturi, kjer se krči prostor demokracije. Transformacija družbe in vseh njenih elementov danes prinaša številne nove preizkušnje. To, kar je danes ušlo izpod nadzora, ustvarja prostor negative, agresivne retorike, ustvarjanje teorij zarot in lažnih novic. Negotovost sodobne družbe je prinesla nezaupanje do najbližjega, tesnobo in vprašljivo solidarnost. Vzpon avtoritarnih voditeljev ustvarja velik razkorak med ljudstvom in elitami. Sodobna družba izgublja svoj vitalni element, zato bomo morali teči še en krog, da si bomo izborili homogeno družbo, ki bo sposobna vzgajati prihodnje generacije.

O delu
Umetniško delo z naslovom Proto test je oljna slika na platnu monumentalnih dimenzij 2 x 3,8 m in govori o arhetipih sodobne družbe. Slika sama je protest in govori o protestu. Delo je parodija na sodobno potrošniško družbo, v kateri je potrošnik aktiven narcisoidni državljan, ki uveljavlja svoje državljanstvo skozi potrošništvo. Individualizem njegovih pravic je popolnoma brezbrižen do globalno najrevnejših skupnosti prav zaradi teh osebnih izbir. Ko se krčijo pravice posameznika, se le ta mobilizira.
Slika zaseda dvojno vlogo in interpretacijo prepušča gledalcu. Po eni strani lahko skrajno leva figura prikazuje avtoritarnega voditelja, proti kateremu množica protestira, po drugi strani pa lahko prikazuje situacijo najrevnejšega izobčenca družbe, ki podlega neskončnim željam narcisoidnih potrošnikov.

Meta Mramor, Stiska (me), posnetek zaslona, 2021, povezava do videa

Meta Mramor, Stiska (me)
MA Industrijsko in unikatno oblikovanje, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Video Stiska (me) prikazuje prisilo subjektu neznane sile, ki ga tlači, stiska in mu omejuje svobodo. Rumeni balon simbolizira posameznika v kolesju sistema v času pandemije koronavirusne bolezni COVID-19, ki se spopada z neznano situacijo – z omejevanjem gibanja, fizičnim in socialnim distanciranjem, delom od doma, finančno stisko in smrtjo bližnjih. Hitro menjavanje ukrepov, bombardiranje z novicami in ustvarjanje preplaha ga utesnjujejo, spravljajo v eksistencialno stisko, hkrati pa rušijo ne samo njegovo fizično, ampak tudi mentalno in čustveno ravnovesje.

Posnetek je kratek – dolžine 8 sekund –, kajti ponazarja nenehno spreminjanje odločitev, stališč, hitenje, pri čemer ni časa za obotavljanje ali kontemplacijo – treba je le slediti toku. Prožnost balončka indicira vzdržljivost, vztrajnost in fleksibilnost v težkih epidemičnih časih, rumena barva pa svarilo nevarnosti, vendar s pridihom stoičnega optimizma. Že naslov sam izraža relacijo med višjo silo, neznanim akterjem, ki povzroča tesnobo, in marionetnim posameznikom. Sleherni med nami je ujet v »stiskalnico«, odvisno je le, če se tega zavedamo. Ključno je vprašanje, ali bomo pritisku popustili, se vdali konformizmu in resignirali ali pa bomo uvideli svojo moč, ki jo imamo za spreminjanje sveta na bolje.

 »Rada bi pobegnila, se osvobodila in se rešila represivnega sistema.«

Delo je nastalo v sklopu razvijanja magistrske naloge na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. mag. Tanje Pak, v kateri se osredotočam na vidik podoživljanja čustvenih situacij, ki jih je sprožila pandemija. Video je bil uvrščen med 11 zmagovalcev javnega poziva OPEN CALL for young artists, working in the field of video, film, or moving image, ki je bil del spremljevalnega programa razstave Body Ecstatic Body Eclectic Body Eccentric v prostorih ULAY Foundation v Ljubljani. Video Stiska (me) je skupaj z drugimi izbranimi videi objavljen na njihovi spletni strani.

Eva Jakomin, Topljenje sladoleda

Eva Jakomin, Topljenje sladoleda
Grafična in medijska tehnika, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Izdelek zajema vizualni rezultat aktivnega razmisleka o trenutnem delovanju družbe. Družba kot heterogena celota v času pandemije in vojne v Ukrajini tava med vrednotami ter lepi smiselne celote le teh javnosti na ogled. Posledično sem kolaž videla kot najprimernejšo tehniko vizualne reprezentacije opisanega.

Kolaž je izdelan deloma analogno, saj ga sestavlja več zaporednih posnetkov študenta med kartanjem in njegove okolice, ujetih na črno-bel 35-milimetrski analogni film. Prav tako izdelek dopolnjujejo ostale moje avtorske fotografije ali njihovi deli, ki so bili dodani v digitalni tehniki kolaža.

Vsebinsko kolaž predstavlja simbolično dogajanje družbe, ki je trenutno v preseku več zgodovinsko prelomnih dogodkov. Napetost okoli nas se stopnjuje, kar na simbolični vizualni ravni predstavlja topljenje sladoleda. Medtem ko vsebina nad kornetom izginja, vladajoči po vsem svetu »mečejo karte«, kar bi lahko interpretirali kot posredovanje informacij in (navideznih) dejstev širši množici. Ker so ob tem mediji videni kot pomembno orodje, so v marsikaterem režimu družbe zlorabljeni.

Karte pa na drugi strani mečemo iz rok tudi študenti, ki smo prav tako na potezi in se trudimo biti aktivni. Ob opazovanju simbolične igre družbo seveda doživljamo na različne načine, a posledice vplivajo na vse v generaciji kot na celoto. Pomembnost upoštevanja pravil igre je v primežu epidemije, vojne, inflacije in ostalih okoliščin interpretirana subjektivno glede na posameznika. Posledice rezultatov pa bodo vidne v vseh segmentih družbe v prihodnosti.

Pred tremi leti je v sodelovanju Banke Slovenije in Univerze v Ljubljani zaživela prenovljena Mala galerija Banke Slovenije. Njen osnovni namen je nameniti prostor mladim umetnicam, umetnikom, ki svojo pot uveljavljanja v svetu umetnosti šele začenjajo. Mala galerija BS je z več kot 20 razstavami v preteklih treh letih svoje poslanstvo uspešno izpolnjevala. 

Ob obletnici sta Malo galerijo BS v spremstvu guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta obiskala rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in prorektor za področje umetnosti prof. mag. Matjaž Drevenšek. Prisotni so poudarili uspešnost sodelovanja ter ponovili zavezo obeh institucij k še ambicioznejšemu podpiranju mlajše generacije ustvarjalk in ustvarjalcev.

O nastanku Male galerije
Prvega maja 1952 je Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov z razstavo del svojih članov odprlo »razstavni salon« na Titovi cesti 11; poimenovali so ga Mala galerija. Po notranji preureditvi, ki je v letih 1958/59 potekala po načrtih arhitektov Otona Jugovca in Svetozarja Križaja, je postala Mala galerija dopolnilni razstavni prostor Moderne galerije. Pod vodenjem Moderne galerije je postala prepoznavno razstavišče za majhne, a skrbno izbrane in postavljene razstave, ki so mnogokrat napovedovale pomembne prelomnice v umetnostnih paradigmah. K njeni popularnosti je prispeval tudi specifičnen enocelični prostor z velikimi steklenimi okni in vrati, ki deluje odprto, kot izložba, ki si jo lahko ogledujemo kar mimogrede z ulice. V tej funkciji je Mala galerija delovala vse do leta 2011.

Mala galerija kot razstavišče Univerze v Ljubljani
Mala galerija BS se je po letih premora svečano odprla 4. aprila 2019 kot razstavišče Univerze v Ljubljani, kot prostor, namenjen predstavljanju produkcije najmlajših generacij naših umetnikov in drugih ustvarjalcev. Mala galerija BS je (ponovno) ustanovljena kot skupen projekt Banke Slovenije in Univerze v Ljubljani ter v svojem delovanju pokriva široko področje likovne umetnosti, kiparstva, fotografije, oblikovanja, tekstila, arhitekture in krajinske arhitekture, glasbe, novih medijev in uprizoritvenih umetnosti. Letni nabor osmih razstav spremlja obrazstavni program z vodeni ogledi, predavanji, ustvarjalnimi delavnicami, literarnimi in glasbenimi nastopi, dražbami in performativnimi dogodki.
Malo galerijo BS smo odprli z razstavo Prekleti delež, s katerim so se predstavili študenti fotografije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so galerijo inavgurirali z deli o specifični ekonomiji umetnosti, ki sloni prej na nesmotrnem zapravljanju kot racionalnem gospodarjenju (kreativnih in drugih) resursov.
Program smo nadaljevali z razstavo Glasno-žitje, ki je v produkciji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani predstavljala feministično produkcijo naše univerze, to poletje smo lahko uživali tudi v izjemnih izdelkih keramike Meje v keramiki, delih študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je po številu obiskovalcev postala najbolj obiskana razstava Male galerije BS do zdaj.
Jesensko razstavno sezono so odprle Transformacije, razstava oblikovalcev vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, nadaljevali smo s predstavitvijo Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je z razstavo Šola za vse predstavila projekte gradnje šol v Afriki.
Leto smo končali z razstavama Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Študije iz vodoravnosti in samote, ki jo je pospremil izvrsten koncert Studia za sodobno glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, in Oddelka za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je z začarano postavitvijo tandema Garnir2: Vzponi in padci božanske grofice leto zaključil z enkratnim idiosinkratskim pogledom na modno oblikovanje.

Drugo leto delovanja Male galerije BS smo začeli s pregledom mlade ilustracije z razstavo Kolikor ilustracij, toliko svetov, v produkciji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki jo je, skupaj z življenji vseh nas, prekinila pandemija covida-19. Delovanje smo nadaljevali na spletu, kjer smo v času prvega zaprtja predstavili vse pretekle razstave z video vodstvi, nestrpno pričakovano ponovno odprtje pa so obeležila tihožitja iz zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z naslovom Študije za zrelost.
To poletje smo popestrili s tekstilnimi instalacijami študentov oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Urbano tkanje, ki povzemajo mestno dinamiko, jesen je obeležila prva samostojna predstavitev v Mali galeriji BS, in sicer razstava kinetičnih skulptur študentke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Nike Erjavec (Ne)vidna krajina.
Medijsko odmevna razstava Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Kako bomo bivali v prihodnje? je jeseni 2020 obravnavala vročo temo stanovanjske problematike v Sloveniji, medtem ko je epidemično leto zaključila barvita predstavitev slikarskega oddelka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z naslovom Ni belega platna.

Leto 2021 smo začeli s prav posebno razstavo, ki so jo narekovale posebne razmere: grafično produkcijo likovnih pedagoginj Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani smo na razstavi Vrednost grafike predstavili skozi kukala, izrezana na zatemnjenih oknih galerije, ki so odprla pogled v projicirajoče se grafike na stene galerije. Sledila je še ena odmevna razstava, ki se je igrala z vprašanjem (epidemične) dostopnosti galerije, Mala črna obleka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je reintepretacije kultnega kosa Coco Chanel predstavila v galeriji, spremenjeni v trgovino.
V letu 2021 smo sodelovanje razširili na sodelovanja s pomembnimi ljubljanskimi institucijami in festivali s področja umetnosti: tako so se v tem sklopu na razstavi Trije veliki predstavili zmagovalci preteklega Festivala ilustracije, vsi nekdanji uspešni študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kot tudi Tilen Sepič, alumni Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki je v sklopu Festivala Svetlobna gverila predstavil instalacijo Kozmični dež.
Poletne mesece smo obeležili z izvrstno, prečiščeno postavitvijo Vaje v slogu, na kateri so študenti krajinske arhitekture Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvijali svoja razmišljanja o krajini v topografskih aranžmajih z gozdno vegetacijo.
Jesen se je nadaljevala z razstavo Možnost, da smo zastrupljeni v okviru Grafičnega bienala, za katero so študenti Univerze v Ljubljani pripravili obrazstavni program.
Leto smo zaključili z dvema pogledoma v prihodnost: prvi je bila razstava Dolgoživost, na kateri so študenti vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani naslovili problematiko starajoče se populacije, medtem ko je razstava Katastrofa in priložnost: Ljubljana pred potresom in po njem v produkciji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani simulirala potres na področju Ljubljane in njegov vpliv na razvoj mesta.

In tako smo prišli do letošnjega leta, v katerem nadaljujemo z ambiciozno podporo kulturi in umetnosti naše univerze. Začeli smo z združevanjem različnih oddelkov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so v Nasledstvo: Dialog z grafiko reintepretirali dela iz grafične zbirke akademije, ter pogledom na zanikrne mestne parcele, ki so v projektih študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Odd Lots: Dunaj / Ljubljana zaživele v izrednih podobah in v skupnosti potrebnih vsebinah.

Prejšnji teden smo odprli razstavo študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, letos nas čaka še pet razstav, poleg tega pa še številni kulturni in obrazstavni dogodki, zato nas spremljajte po družabnih omrežjih in vsekakor pokukajte skozi naša okna naslednjič, ko se boste sprehodili po centru mesta. 

O razstavi
Kuli je predmet, s katerim večina med nami še vedno, kljub temu da ga je v veliki meri nadomestila tipkovnica, preživi vsaj kakšno uro dnevno. Kuli je še vedno naš pogost zaveznik pri ustavljanju hektičnega tempa dneva v poskusu, da bi kakšnem njegovem fragmentu preprečili, da nam uide iz spomina. Je preprosto vedno blizu, v šoli, na faksu, v pisarni, na pošti, banki, v zgornjem žepu delavskega kombinezona ali v aktovki. Kuli prevaja našo zavedno, pa tudi nezavedno izkušnjo dneva, z njim zapisujemo, prav tako pa tudi čečkamo. Je skoraj univerzalno risarsko orodje, ki se ga brez zadržkov in pompa za risanje poslužujemo vsi, če ne drugje, potem vsaj na robovih notesnika v času kakšnega neproduktivnega sestanka ...
Kuli je zato v glavni vlogi razstave z istoimenskim naslovom, v sklopu katere predstavljamo risbe študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Tematsko, slogovno in motivno gre za izredno raznolik nabor, kar nakazuje zgoščena, nesalonska postavitev razstave. Razstavljena dela pa enoti specifična logika in metodologija risbe s kulijem, njegova nenavadna vsestranskost, ki pokriva naloge od orodja nonšalantnega krokija do izvedbe del filigranske preciznosti. Hkrati sta ta navidezna svoboda in hipnost pravzaprav zelo pogojena, saj za razliko od svinčnika zaznamka s kulijem ne moremo kar zbrisati, kar terja bodisi večjo disciplino izvedbe bodisi večjo iznajdljivost pri samem procesu risanja. Prav to postavlja pričujoča razstava v ospredje – dvojnost kulija, ki zagotavlja izreden izrazni razpon in vselej nepričakovano ekspresivnost.
Značilen indigo sij risbe s kulijem se polasti sten Male galerije BS s sugestivno močjo, ki spominja na Kleinovo modrino in združuje raznorodna dela v svojevrstni palimpsest, skozi katerega spregovorijo različne roke, sloji in pisave. Hkrati je razstava, podobno kot sam kuli, dinamična, hipna in nenehno razvijajoča se zgodba, sestavljena tudi iz performativnih intervencij, ki poudarjajo risbo s kulijem kot delo v nenehnem nastajanju. 

Mentorji: doc. mag. Anja Jerčič Jakob, doc. mag. Andrej Brumen Čop, doc. mag. Mojca Zlokarnik, izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon in doc. dr. Robert Potočnik
Kurator Male galerije Banke Slovenije: Vladimir Vidmar
Produkcija: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani 

Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18. uro. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo vse preventivne epidemiološke ukrepe.

Interdisciplinarna skupina študentov je skupaj z mentorji v okviru Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK) ustvarila projekt, s katerim smo želeli opozoriti na negativne posledice naraščajoče potrošnje, vse bolj perečo problematiko prevelike količine odpadkov in ravnanje družbe z le-temi ter s pomočjo koncepta medgeneracijske solidarnosti ljudi informirati, da obstajajo alternativne rešitve, katerih del smo lahko tudi sami.

Končne ugotovitve smo podali v obliki umetniške instalacije t. i. »kubusa«, ki je sestavljen iz mozaičnih ploskev predelanih odpadnih materialov in hkrati opozarja na pomembnost ponovne uporabe predmetov, ki ne opravljajo več svoje primarne funkcije. 

Univerza v Ljubljani izobražuje in spodbuja trajnostno naravnane ustvarjalne, kritično misleče in vrhunske (bodoče) umetnike, znanstvenike in strokovnjake, zato smo se ob preselitvi Oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani odločili nadaljevati z glavnim sporočilom izdelka, in sicer, da lahko nekaj prispevamo na področju odpadkov na način, da spodbujamo zavestno potrošnjo in ponovno uporabo izdelkov in predmetov, ki bi jih sicer zavrgli.
Tako smo umetniško instalacijo postavili pred vhod v rektorat Univerze v Ljubljani in ponovno začeli s ponovno uporabo, saj t.i. »kubus« igra vlogo zbiralnika odpadne embalaže za nadaljnje projekte in ponovne uporabe.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Nagrado za mladega dramatika na 52. TEDNU SLOVENSKE DRAME je žirija v sestavi Vesna Jevnikar (predsednica), Jakob Ribič in Tomaž Toporišič soglasno podelila Eli Božič za besedilo Interpretacija Sanje.
Iz utemeljitve: Duhovit naslov se po eni strani navezuje na ime vlogerskega kanala, ki ga na spletnem portalu YouTube ustvarja protagonistka Sanja, po drugi strani pa je besedilo samo interpretacija Sanje kot prispodobe, nemara celo kot alegorije sanj o instantnem in materialnem uspehu, slavi, denarju in družbenem pomenu. Sanja je ena od tako imenovanih spletnih vplivnic, ki na spletu objavlja videoposnetke, v katerih komunicira s svojim spletnim občinstvom, mu kaže svoje skrbno zloščeno, olepšano in zaigrano zasebno življenje in z njim deli svoje poglede, za katerimi se skriva promocija bolj ali manj bizarnih izdelkov. Takšno je Sanjino »spletno«, javnosti namenjeno življenje, v svojem »pravem« zasebnem življenju pa je prisiljena privoliti v vrsto osebnih ponižanj, spolnih in drugačnih podrejanj tistim moškim, ki jih družba percipira kot uspešne, ter ob tem v več napadov na svoje dostojanstvo in človeško integriteto. Besedilo tako načenja izrazito generacijsko temo, saj dogajanje sočasno poteka v dveh realnostih – v mediatizirani realnosti spleta in hkrati v realnosti obstoječe družbe, s preklapljanjem iz ene realnosti v drugo pa Sanja preklaplja tudi iz enega življenja v drugo, med katerima je nepremostljiva diskrepanca in razlika.

Več tukaj.

Na letošnjem NEW TALENT ANNUAL, enem največjih svetovnih oblikovalskih natečajev, ki ga razpisuje priznana ameriška založba Graphis iz New Yorka, so študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani za svoja študijska dela prejeli kar 7 nagrad in 4 častne omembe.
Zlate in srebrne nagrade ter častne omembe so tudi tokrat, kot že večkrat v prejšnjih letih, šle v roke podiplomskim študentom smeri Grafično oblikovanje. Prvič, odkar Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani sodeluje na tem natečaju, pa je naš študent osvojil tudi platinasto nagrado (New Talent Annual 2022 Platinum Award). Ta je bila podeljena Eriku Contrerasu Mencingerju, dodiplomskemu študentu smeri Fotografija. Platinasto nagrado v kategoriji Film/Video – Oblikovanje/Animacija je prejel za stop-motion animacijo z naslovom ALUO 2022, ki je bila jeseni 2021 izbrana tudi za uradno novoletno voščilnico Akademije. Video je nastal pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in asist. Damirja Birse.
Zlati nagradi (New Talent Annual 2022 Gold Awards) sta letos prejela dva podiplomska študenta grafičnega oblikovanja, in sicer Žiga Anderlič v kategoriji Oblikovanje plakata, za delo Hommage À Beuys / Joseph Beuys 100, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka, ter Ana Karlin v kategoriji Oblikovanje gibljive grafike, za delo Modern Masculinity / Sodobna moškost, serijo treh animiranih plakatov, ki so nastali pod mentorstvom prof. Radovana Jenka.
Srebrne nagrade (New Talent Annual 2022 Silver Awards) so letos prejeli štirje podiplomski študenti grafičnega oblikovanja, in sicer Žiga Anderlič v kategoriji Oblikovanje ovitkov plošč, za delo Laibach LP cover and poster / Laibach ovitek albuma in plakat, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, Ema Kapelj v kategoriji Oblikovanje blagovnih znamk, za delo Hommage À Beuys / Joseph Beuys 100, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka, Stefan Mijić v kategoriji Oblikovanje znakov, za delo Banja Luka City / Banja Luka, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, ter Ana Valenko v kategoriji Film/Video – Oblikovanje/Animacija, za delo Fellini: La Strada, animirani plakat, ki je nastal pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina.
Častne omembe (New Talent Annual 2022 Honorable Mentions) so prejeli štirje podiplomski študenti grafičnega oblikovanja, in sicer Irena Drnovšček za delo Hommage à Beuys / Joseph Beuys 100 v kategoriji Oblikovanje brošur, nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka, Ema Kapelj kar dve, za delo Laibach LP cover and poster / Laibach ovitek albuma in plakat v kategoriji Oblikovanje ovitkov plošč, nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, in za delo Hommage À Beuys / Joseph Beuys 100 v kategoriji Okoljsko oblikovanje, nastalo pod mentorstvom prof. Radovana Jenka, Dora Rupčić za delo Hommage à Beuys / Joseph Beuys 100 v kategoriji Oblikovanje blagovnih znamk, nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka, ter Oskar Slabe za delo Laibach – vinyl packaging / Laibach ovitek albuma v kategoriji Oblikovanje ovitkov plošč, nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina.
Naše študentke in študenti so se tako uspešno spopadli z mednarodno konkurenco natečajnikov iz Evrope, Ekvadorja, Južne Koreje, Vietnama, Kanade in ZDA. Vsa nagrajena dela bodo objavljena tudi v knjigi GRAPHIS NEW TALENT ANNUAL 2022. 
Več tukaj.

Urban Klinkon, absolvent 2. stopnje na smeri Video, animacija in novi mediji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je zmagovalec natečaja RE:DESIGN iX. Na razpisu, s katerim je BMW Slovenija povabil mlade umetnice_ke in oblikovalke _ce, da predstavijo svojo vizijo zunanjega videza vozila BMW iXBMW, je strokovno žirijo prepričala prav njegova umetniška interpretacija.
Nagrajeno delo z naslovom Skica, ki bo krasilo oz. že krasi dejanski avtomobil, po besedah žirije izraža svežino avtorske skice, Urban pa jo je povezal v vizualno zanimiv in atraktiven končni videz avtomobila. Tudi drugo in tretje uvrščena ustvarjalca prihajata z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani – 2. nagrado je prejela magistra smeri Slikarstvo Monika Slemc, 3. nagrado pa dodiplomski študent smeri Industrijsko oblikovanje Bor Jarh. 
Več tukaj.

Eva Batič se je pod mentorstvom doc. dr. Jureta Ahtika v okviru magistrskega dela posvetila zemljevidu. V času, ko so zemljevidi z nami na vsakem koraku, in ko ni več vprašanje, kako kam priti, se spreminja tudi uporaba klasične tiskane zemljevidne forme.
Slikovni zemljevid upodablja naravno in kulturno dediščino Zgornjesavske doline ter ni obremenjen z geografsko natančnostjo, ampak je ustvarjen z namenom, da se bralec izgubi v ilustracijah in morda začuti željo, da bi si to območje tudi ogledal. Zemljevid je oblikovan kot zgibanka, ki bralca dodatno informira o posameznih ilustriranih znamenitostih. Motivi so uporabljeni še za izdelavo dodatnega gradiva: razglednic in nalepk.
Za svoje delo je bila Eva Batič nagrajena s priznanjem za odlično slovensko oblikovanje Brumen, ki ji ga je podelila mednarodna strokovna žirija 10. bienala vidnih sporočil Brumen v letu 2022.
Več tukaj.

Nagrajeni plakat za razstavo del študentov oblikovanja tekstilij in oblačil, imenovano re – de – fi – ni - ci – JA, govori o redefiniciji procesov oblikovanja in načinov delovanja modne industrije v najširšem pomenu besede.

Prvotno je serija plakatov za ulično razstavo RE_DE_FI_NI Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil OTGO Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila umeščena na 18 velikih Tam-Tam plakatov pred Moderno galerijo (16. – 30. 6. 2021), nastala kot alternativa klasični modni pisti. V drugi fazi, ob fizični razstavi študentskih del v Galeriji Škuc v Ljubljani (23. 7. – 1. 8. 2021), pa sta doc. Petja Zorec in oblikovalec vidnih sporočil Rok Marinšek v trajnostnem duhu projekta pouporabila osnovne plakate. S tehniko prepletanja v platno vezavi sta iz dveh osnovnih plakatov ustvarila novega, redefiniranega, ki se od običajnih plakatov razlikuje tudi v svoji taktilnosti in dvojni podobi. Povezovalni element vseh plakatov ostaja šiviljski merilni trak, ki opozarja na nov merilni sistem, imenovan RE_DE_FI_NI.

Od 11. do 15. aprila 2022 je bil v Ljubljani ponovno organiziran teden mode LJFW – LJUBLJANA FASHION WEEK.
Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil OTGO Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se je na tradicionalni modni prireditvi, ki je bila po epidemiji prvič ponovno organizirana in odprta za širšo javnost, predstavila na več dogodkih, katerih skupni poudarki so bili novi trajnostni pristopi v oblikovanju. 

Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil so s svojimi kolekcijami tekstilij in oblačil sodelovali na mednarodni razstavi trajnostnega oblikovanja Prihodnost se začne zdaj, ki sta jo kurirali Fanny Fazekas in Elena Fajt (študenti: Petra Jerič, Tanja Vidic, Zala Hrastar, Ela Vehovec; mentorji: Elena Fajt, Uroš Novak, Alenka More, Marija Jenko, Katja Burger Kovič, Arijana Gadžijev, Tanja Nuša Kočevar, Almira Sadar, Nataša Peršuh, Petja Zorec, Nataša Hrupič).

Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil so se s svojimi kolekcijami oblačil predstavili tudi na modni reviji Modni sprehod po Ljubljani pod Fabianijevim mostom pri Cukrarni (študenti 1., 2. in 3. letnika, Jean-Matjaž Flogie, Lovro Lukić, Špela Hudobivnik, Neža Simčič; mentorji: Elena Fajt, Alenka More, Marija Jenko, Almira Sadar, Nataša Peršuh, Petja Zorec, Nataša Hrupič, Andrej Skok).
Lovro Lukić je prejel LJFW WOW nagrado za najboljšo kolekcijo.  

Prikazane kolekcije v svoji vsebini, izvedbi in rezultatih predstavljajo močno sporočilno, trajnostno in angažirano alternativo klasičnim principom načrtovanja kolekcij. Prikazujejo aktualne rešitve in nove vizije oblačenja, v katerih študenti razvijajo avtorski umetniški potencial.
Projekti študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil OTGO Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani na LJFW – LJUBLJANA FASHION WEEK predstavljajo videnje nove realnosti, inovativnih rešitev in možnosti v sodobnem modnem oblikovanju. Prek javnih predstavitev aktivno ozaveščajo širšo javnost, v slovensko modno oblikovanje pa nedvomno vpeljujejo duh časa.

 Diskurzivni kulturni program Taktike & praksa, posvečen sodobni raziskovalni umetnosti, družbi in novim tehnologijam, ki od leta 2010 redno poteka v Ljubljani, v letošnji 12. ediciji, v združenih prizadevanjih štirih institucij: Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti, Galerije Cukrarna, konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, predstavlja transdisciplinarni program s fokusom na temo »novega ekstraktivizma« (več o temi preberite tukaj).

Program Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem, ki se je začel januarja ter traja do junija 2022, je sestavljen iz štirih sklopov. 
1. sklop se je začel 19. januarja z »ogrevalnim« dogodkom v Projektnem prostoru Aksioma: predstavitvijo spletnega projekta Skrito življenje uporabnika Amazona umetnice in raziskovalke Joane Moll, ki osvetli Amazonovo pogosto nezaznavno, a agresivno izkoriščanje svojih uporabnikov, ki je vgrajeno v jedro poslovnih strategij tako imenovanih internetnih podjetij.
Marca se je program nadaljeval z 2. sklopom, in sicer z akademikom, raziskovalcem in umetnikom Vladanom Jolerjem, mednarodno priznanim za svoje raziskave o trenutnem platformnem gospodarstvu, ki bo predstavil svoje najnovejše delo — kartografski projekt Novi ekstraktivizem: titansko prizadevanje za oris družbenih, okoljskih, gospodarskih in političnih učinkov ekstraktivnega gospodarstva, ki nas vse lovi v kletko družbenih medijev, da bi v zadnji sili kapitaliziralo naše podatke.
3. sklop smo začeli aprila, ko je program nadaljeval kolektiv DISNOVATION.ORG s svojo Post-rastjo, spekulativnim umetniškim in raziskovalnim projektom, ki izziva prevladujoče pripovedi o rasti in napredku ter si prizadeva razbiti kapitalistični mit o stalni rasti in predlagati praktične strategije za življenje na Zemlji v scenariju post-rasti in post-ekstraktivizma.
Zadnji sklop dejavnosti bo potekal med majem in junijem 2022 in bo temeljil na razstavi Programska oprema za manj, ki združuje serijo del ameriškega umetnika Bena Grosserja, ki kritično preizprašuje z rastjo obsedeno poslovno kulturo Silicijeve doline, ki je izoblikovala ideologijo »več«, na kateri temelji programska oprema, ki omogoča informacijsko družbo.
Več tukaj.

Primo Levi v ogledalu
V monografiji Irene Prosenc so zbrane študije, posvečene nekaterim ključnim vidikom raznovrstnega literarnega ustvarjanja Prima Levija. Pomembnost njegovega dela v mednarodnem okolju in zanimanje, ki ga vzbuja pri bralcih in strokovnjakih za italijansko književnost, sta botrovala avtoričini odločitvi, da napiše prvi del knjige v italijanščini. Slovenski prevodi študij v drugem delu pa naj bi zapolnili vsaj nekaj vrzeli v poznavanju Levijevih del v Sloveniji, saj nismo imeli doslej skoraj nobene študije o avtorju v slovenščini.
Knjigo lahko kupite ali preberete v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani. 

Čarobne palice: veliki dirigenti Josef Zöhrer, Václav Talich in Fritz Reiner v Ljubljani v luči sodobne kritike
Monografija Primoža Kureta Čarobne palice obravnava tri pomembne dirigente, ki so zaznamovali glasbeno poustvarjalnost v Ljubljani na začetku 20. stoletja. To so bili Josef Zöhrer, glasbeni direktor ljubljanske Filharmonične družbe, Václav Talich, dirigent Slovenske filharmonije in opernega orkestra slovenskega Deželnega gledališča, ter Fritz Reiner, Talichov naslednik pri filharmoničnem in opernem orkestru. Delovanje vseh treh dirigentov je bilo za Ljubljano tistega časa velikega pomena. Vsak izmed njih je tehtno prispeval k dvigu umetniške ravni njenih ansamblov in k splošni kulturi meščanstva. Osrednja pozornost knjige je namenjena predstavitvi njihovega umetniškega delovanja in interpretaciji odzivov na njihove dosežke v tiskanih medijih obravnavanega obdobja.
Knjigo lahko kupite ali preberete v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je skupaj z Zvezo glasbene mladine Slovenije enajstič organizirala in izvedla Slovensko glasbeno olimpijado. Tekmovanje je namenjeno popularizaciji glasbene umetnosti in z njo povezanih znanstvenih disciplin. Udeležujejo se ga učenci zadnjega triletja osnovne šole, ki se na tekmovanje pripravljajo pod vodstvom učiteljev glasbene umetnosti. Cilji glasbene olimpijade so usmerjeni v motiviranje in navduševanje glasbeno nadarjenih učencev za glasbeno samoizražanje, v nadgrajevanje njihove glasbene pismenosti v povezavi s poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe, v spodbujanje kreativnega glasbenega izražanja mladih, v omogočanje javne predstavitve njihovih del, v srečevanja in druženja za glasbo zainteresiranih mladih z različnih šol in okolij, v krepitev položaja glasbene umetnosti v splošnem šolstvu ter v spodbujanje medpredmetnega in medinstitucionalnega povezovanja.

Zaradi ovir in omejitev, povezanih s pandemijo, je bila 11. Slovenska glasbena olimpijada izvedena na daljavo (13.-18. marec 2022). To dokaj mlado tekmovanje kaže kontinuirano kakovostno rast in prav tako kvantitativne presežke. Žirija je imela zahtevno delo, da je prek posnetkov ovrednotila dosežke tekmovalcev. 11. Slovenske glasbene olimpijade se je udeležil tudi tekmovalec z visoko okvaro vida. Zanj so na centru IRIS prilagodili testno polo v brajico. Tekmovanja se je udeležil tretjič in tako kot v prejšnjih letih dosegel zlato priznanje.
Več informacij o nagrajencih ter posnetke nagrajenih tekmovalcev najdete tukaj.