Pri nas ta pojem v splošnem povezujemo s pridelovanjem zelenjave in gojenjem cvetja, poleti pogosto tudi s piknikom na prostem tik pred domačimi vrati. Kdor ima to srečo. Vendar ima vrt mnogo pomenov in rab, zaobjema mnogotere realnosti in mnoštvo prispodob, ne nazadnje pa je tudi naše zavetje sredi negotovega sveta. 

Vrt je mejni prostor, v katerem se srečujeta dva svetova, ki sta sicer jasno ločena z večnim in nespremenljivim redom univerzuma. Vedno je tudi prostor namišljenega, čudežnega. Vrt kot heterotopija, ki se ohranja v komunikaciji in napetosti med naravo in kulturo, telesnim in duhovnim, stvarnim in zamišljenim, je po svojem bistvu antiutilitaren prostor imaginarnega. Zato se v vrtu lahko srečata posameznik in družba, osebnost in kultura, nagonsko in duhovno, stvarno in zamišljeno, vidno in nevidno, mogoče in nemogoče. Vrt je resnično prostor večkulturnosti in Aličina čudežna dežela. 

Živimo v dobi, ko je, ne glede na kulturno in zemljepisno raznolikost, prepletenost človeka in narave tako vseobsežna, da je neločljiva. Pred nami so ključni izzivi. Zato moramo prav zdaj nujno premisliti in prevprašati svoj odnos do sveta, opredeliti nove koncepcije narave in delovati v dobro planeta. Raznaravljanje narave je doseglo točko, na kateri se več ne moremo ubraniti odgovornosti. Vrt kot totaliteta sveta je danes že preživet; naše umevanje sveta se je toliko spremenilo, da vznikajo nove oblike vrta. Ne več vrt kot intimna, zasebna enota, temveč vrt kot kolektivni prostor in kolektivna praksa. Morda se v novi govorici urejanja mestne krajine, govorici sproščene neurejenosti, vendar skriva govorica gostoljubnosti? Gostoljubnosti do vseh živih bitij? Kakorkoli obrnemo, pri urejanju prostora gre in bo verjetno še vedno šlo za niz dogovorjenih pravil, za skrbno odbiranje in urejanje rastlinskega in živalskega življa. 

Carl Steinitz, svetovna avtoriteta na področju prostorskega načrtovanja in častni doktor naše univerze, je že pred časom izdal knjigo A Framework for Geodesign, v kateri predstavlja ključne koncepte, zgodovino in metodologijo ter iz njih izhajajoče načine za urejanje prostora, pravzaprav kar vsega planeta. To je zanj merilo, v katerem kaže danes razmišljati – postaviti vsak poseg v širši prostorski kontekst in presojati tudi o dolgoročnih posledicah. Zlasti pa je nujno usklajevanje interesov. Steinitz opozarja, da ključne odločitve o tem, kako bo videti naš prihodnji svet, sprejemajo zunaj naših strokovnih krogov, v politiki, v pravu, v ekonomiji. Treba se bo bolj angažirati. 

Ob vzpostavljanju nove vlade in krepitvi zavesti o tem, da se moramo tudi mi nujno spopasti s podnebnimi spremembami, pa se bo, po mojem prepričanju, morala izboljšati tudi prostorska politika. Ob vseh tehnoloških inovacijah je namreč prav prostorsko načrtovanje dolgoročno najboljše orodje za usklajevanje interesov po prostoru, ki so pogosto konfliktni. Prehod na obnovljive vire energije bo namreč temeljito spremenil podobo naše tako zelo opevane krajine, zato je vprašanje, kako te objekte umeščati v prostor, še kako pomembno. Prostorski problemi so težki. Popolnih rešitev ni. Izzivi so vedno zahtevnejši, saj je praksa pokazala, da naravi ne moremo gospodovati. Zato je čas, da kot družba izumimo nove načine razmišljanja in delovanja, premišljamo izhodišča, cilje in vrednote, vključno z imaginarijem, ki ga rojeva naš novi odnos do narave, s katero smo (spet) neločljivo prepleteni, in ki bo ustrezal novi, nastajajoči realnosti. 

Če kot prispodobo uporabim nekaj iz arzenala našega znanja: vemo, da se po vsakem človekovem posegu ekosistem sicer stabilizira, vendar ni enak, kot je bil prej. Zato je nujno iskati načine, kako pustiti življenju dovolj prostora, da teče svojo pot. Krajina je kompleksen fenomen, oblikujejo jo naravni in družbeni dejavniki. Ukvarjanje z njo v enaki meri zahteva specialistična znanja in veščine sodelovanja, zlasti pa pogled na celoto. In zavest, da pravičnosti do narave ni mogoče doseči brez socialne pravičnosti. 

Narava ima to prednost, da se prilagodi na nove razmere. Najprej z modifikacijami, potem z mutacijami. Narava bo naše vmešavanje preživela. Vprašanje je, ali ga bomo mi. Če hočemo (so)obstati, bo verjetno treba delovati po načelu najmanjše škode. To pa pomeni odreči se pohlepu. Varstvo narave bi moralo biti vgrajeno v sprejemanje vseh odločitev, kar bi moralo resno upoštevati tudi možnost, da nečesa ne naredimo. Kraljevi vrtnarji so že zdavnaj iz mode. Vendar bomo naredili veliko napako, če se bomo odrekli domišljiji. Znanja imamo veliko. Kako bomo to znanje izkoristili? Tu pa brez domišljije ne gre – ne v umetnosti ne v znanosti. V današnjem svetu, ki je vse bolj usmerjen v neposredno dejanskost, je prav imaginacija tista, ki je subverzivna. V času želje oblasti, da vse predpiše in določi, je edina možnost za preboj ustvarjati odprtost, ki dopušča nastanek novega, nečesa, česar morda sploh še nismo sposobni predvideti. Odprtost in nedorečenost priznavata in sprejemata možnost konflikta, konflikt pa vzpostavi vrzel, skozi katero se odprejo nove možnosti. 

Še vedno je lahko vrt … vrt kot izkaz želje, da bi ustvarili boljši, lepši svet od tega, v katerem živimo.

Mala galerija Banke Slovenije bo tudi letos eno od prizorišč festivala Svetlobna gverila. Tema letošnjega festivala je Sence in refleksije. Program festivala smo oblikovali z mislijo na aktualni čas, ki od vseh nas zahteva poglobljeno motrenje nas samih, s tem pa tudi naše okolice. Umetnost je od nekdaj nastavljala zrcalo zunanjemu svetu in tudi na pričujoči festivalski ediciji lahko srečamo vrsto projektov, ki tako ali drugače reflektirajo aktualni trenutek ter raziskujejo bodisi njegove politične ali socialne implikacije ali pa se po drugi strani podajajo v izrazito subjektivno zastavljene komentarje osebne oziroma družbene stvarnosti. Aluzije na bližnjo in daljno preteklost se kot sence iz davnine razlivajo po sedanjosti in nas kot gledalce nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki se dotikajo naših čustev in razuma. Obenem ne manjka projektov, ki dano temo raziskujejo s povsem formalnega vidika; neizčrpno raziskovanje medija svetlobe nas kot gledalce vedno znova navdušuje in navdihuje – in brez dvoma bo tako tudi ob aktualni festivalski ediciji.

Mala galerija Banke Slovenije gosti skupinsko razstavo Laboratorija Svetlobne gverile, delo študentov in študentk smeri Video, animacija in novi mediji z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Lara Žagar je s pomočjo prosojnih cevi zasnovala večji objekt, ki evocira futurističen industrijski ambient: njen projekt tematizira distopično tovarno prihodnosti, kjer kot ključna surovina nastopa svetloba, prispodoba nove, čiste energije. Projekt NOID II Mojce Radkovič tematizira prepoznavanje tujega v podobnem. V dialoški postavitvi dveh protagonistov gledalec zavzame pozicijo, s katere razsoja o njunem odnosu. Prostor, vzpostavljen med podobama, ozadjem in vpletenim gledalcem, zastavlja vrsto intimnih vprašanj, pogojenih z igro percepcije. Črepinjator Hane Zadnikar je skrivnostna naprava, ki neprestano uničuje svojo stekleno vsebino in jo spreminja v prah. Kot pravi avtorica, je projekt zasnovala kot neke vrste opomin, da se vsebina in dogodki v krogu življenja neizogibno končajo v razpadu, ki nas ob koncu vse izenači. Avtorska skupina, v kateri sodelujejo Korina Ferčec, Jurij Hartman, Tomaž Pavček, Pika Potočnik, Tyana Rendič ter Eva Ana Zudič, se podpisuje pod nov projekt, ki je na ogled v izložbah galerije. S pomočjo polarizacijskih folij iz LED-zaslonov so ustvarili par objektov, ki v neprestanem gibanju proizvajata vedno nove oblikovne in barvne strukture.

Mentorja: Sašo Sedlaček (UL ALUO) in Marko Vivoda (Svetlobna gverila)
Produkcija: Strip Core / Forum Ljubljana, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL, PiNA Koper, Konzorcij RUK
Kurator Male galerije Banke Slovenije: Vladimir Vidmar
Sofinancerji in sponzorji: Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS, ZEOS, d. o. o.

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličje za najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejo za aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Spodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 23. maja 2022, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje.

Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar za Neue Galerie und Kasematten / Neue Bastei v avstrijskem Wiener Neustadtu.

Plečnikovo študentsko priznanje prejme Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelano pod mentorstvom doc. Roka Žnidaršiča.

Več o dobitnikih Plečnikovih medalj, obrazložitvah žirije ter samih nominacijah najdete tukaj.

V četrtek, 19. maja 2022, je Mladinski svet Slovenije že trinajsto leto zapored podelil priznanja najboljšim diplomskim in magistrskim nalogam s področja mladih za preteklo leto. S podelitvijo je obeležil zaključek natečaja »Nagrada MSS za diplomsko in magistrsko delo s področja mladih«.

Med prejemniki priznanj za izjemno diplomsko oz. magistrsko delo je postala tudi študentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Sara Komac iz Bovca z magistrsko nalogo “Najprej stanovanje”, Idejna zasnova namestitev za študente in mlade brezdomce na območju nekdanjega Marijanišča v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo; mentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček, u.d.i.a.), ki se je odlično lotila specifične možnosti reševanja stanovanjskega problema študentov in brezdomcev v Ljubljani. Delo v več pogledih presega okvire arhitekture, saj vključuje vidik reševanja socialne problematike in ohranjanja kulturne dediščine.

Več na portalu Urada RS za mladino – mlad.si.

V študijskem letu 2021/22 je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani z velikim uspehom realizirala projekt uprizoritve nesmrtne mojstrovine skladatelja Georga Friedricha Händla, baročne opere Agripina. Med 23. aprilom in 5. majem 2022 so se na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma zvrstile 4 predstave te komične opere v treh dejanjih.

Pri zasnovi in izdelavi scenografije, kostumografije, video projekcij, maske in pričesk so sodelovali tudi študenti oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter študenti in dijaki Fakultete za aplikativne vede - VIST in Srednje frizerske šole Ljubljana. Za grafično oblikovanje vizualij pa sta poskrbeli Ana Valenko in Jovana Đukić, študentki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

V operi, ki se dogaja v starem Rimu, libretist Vincenzo Grimani v ospredje postavlja resnične zgodovinske osebe, ki pa ne zbledijo v tipizirane figure, pač pa preraščajo v simbolne like, ki postavljajo pred zrcalo tudi današnji čas in današnje osebnosti. Morda je tudi to poleg brezčasne glasbe eden od razlogov, da sloves opere ne bledi, ampak jo v zadnjih letih z velikim uspehom predstavljajo tudi največja operna gledališča.

Solisti in baročni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so pod glasbenim in dirigentskim vodstvom prof. Egona Mihajlovića ter v režiji doc. Rocc-a ustvarili predstavo, za katero je umetniški kritik Tomaž Gržeta zapisal: »Celotni izvajalski aparat je bil v tehničnem in umetniškem smislu odličen, tako da je bilo kar težko verjeti, da gre za študente in ne že izkušene profesionalce; taka slogovna žlahtnost in ekspresivna moč izvedbe bi bila ne le sprejemljiva, temveč dobrodošla tudi v kontekstu poklicnega, nacionalnega gledališča. … Izjemen prispevek solistov je bistveno sooblikovala in podprla enkratno privlačna in s simboliko prežeta vizualna podoba opere, za katero so poskrbeli študenti oblikovanja tekstilij in oblačil ter dijaki frizerstva in vizažistke, …« In še: »Händlova Agripina je s to premiero presegla pričakovanja in se znašla med viški letošnje glasbene sezone.«.

Produkcija: Akademija za glasbo UL v sodelovanju s Cankarjevim domom, Naravoslovnotehniško fakulteto UL, Fakulteto za aplikativne vede – VIST, Srednjo frizersko šolo Ljubljana in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Več na ogled tukaj.

Tretji dogodek iz cikla Kinofilm, ki se je odvil v sredo, 11. maja 2022, v akademijski kinodvorani, je pred gledalci odstrl svet animiranega filma. V tokratnem izboru so bili predstavljeni: Kolja Saksida: Koyaa, Princ Ki-Ki-Do ter Tine in Bine, Grega Mastnak: Tigrasta komarja, Miha Kalan in Jernej Žmitek: Tako zraste, Nejc Saje: Spacapufi, Leon Vidmar: Slovo, Špela Čadež: Nočna ptica ter Orange is The New Black – Unraveled, Dušan Kastelic: CELICA.

Program so otvorile risanke (za otroke), nato pa so platno postopoma zapolnili filmi z vse bolj odraslimi temami ter – po mnenju najmlajših obiskovalcev –, tudi že z rahlo strašljivo animacijo.

Pred občinstvom se je zvrstil tudi raznolik nabor animacijskih tehnik; Grega Mastnak svoja dela ustvarja v 2D računalniški animaciji, Špela Čadež uporablja multiplan kolažno tehniko, Leon Vidmar se poslužuje stop motion animacije, Dušan Kastelic pa svoje svetove ustvarja v mediju 3D računalniške animacije.

Projekciji je sledil pogovor z omenjenimi štirimi ustvarjalci, ki ga je vodila priznana filmska kritičarka Tina Poglajen. Avtorji so se razgovorili o ogromni količini dela, pozornosti ter potrpežljivosti, ki ga zahteva razvoj animiranega filma, o tem, kako se odločijo za temo svojega filma, o pomenu humorja oziroma hudomušnosti v ustvarjanju zgodb ter o dejanskih možnostih preživetja v animatorskih vodah. Govor je bil tudi o študiju animacije ter o potrebnem večjem sodelovanju med umetniškimi akademijami, kjer so sogovorci izkoristili prisotnost prorektorja za umetnost Univerze v Ljubljani prof. mag. Matjaža Drevenška in nanj naslovili nekaj vprašanj v povezavi z razvojem primernih oddelkov, ki bi pomembno vplivali na področje animiranega filma v Sloveniji. Na vprašanje mlade gledalke o tem, kako vstopiti v ta svet, kako sploh začeti, pa so avtorji odgovorili, da je predvsem treba najti animacijsko tehniko, ki ustvarjalca najbolj veseli, in si nato čim prej »umazati prste«.

Celoten posnetek pogovora je dostopen tukaj.

22. aprila 2022 smo v sodelovanju s Svetom za umetnost Univerze v Ljubljani v Narodni galeriji izvedli drugi bienalni dogodek Interdisciplinarnost skozi oči alumnov 2022, strokovno srečanje, namenjeno predstavitvam zaključnih del študentk in študentov Univerze v Ljubljani, ki v svojih temah obravnavajo varovanje, ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine.

Sodelovali so študentke in študenti Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Povzetke vseh zanimivih projektov si lahko preberete na spletni strani projekta.

Med 24. in 26. majem 2022 je po dveh letih spet zaživel Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. V vrt se je namreč vrnil sejem akademske knjige Liber.ac 2022. Knjižni sejem je zasnovan kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, ki poskuša akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, študentom in dijakom.
Pandemija je dodobra spremenila naša življenja in v preteklih letih smo se morali marsičemu odpovedati. Letošnji Liber.ac je zato posvečen zamujenim ter letošnjim obletnicam. Jubileje smo počastili tudi z novimi knjižnimi izdajami, saj je Liber.ac predvsem praznik knjige.

Sejem organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, spremljevalni program pa je pripravil Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Poleg več kot 20 akademskih in drugih založb, je na skupni stojnici Založbe Univerze v Ljubljani predstavila svoje knjižne novosti tudi večina fakultet in akademij Univerze v Ljubljani. 

Več informacij o samem programu si lahko ogledate tukaj. 

Igor Žunkovič
Zgodbe, ki nas pišejo: izmišljene zgodbe, kako jih beremo in kako nas spreminjajo

Ljudje beremo zgodbe in izrekanja misli drugih ljudi ter tako vzpostavljamo stik z njimi. Kognitivna literarna veda razume delovanje možganov kot mehanizem, skozi katerega in v katerem se dogaja branje kot program, kot kognitivni proces, katerega smisel je dešifriranje pomena zapisanega besedila. V tej luči branje zgodb pomeni stapljanje miselnih horizontov, resnično duhovno spoznavanje drugega, skozi katerega se tudi sam bralec vzpostavlja kot oseba. A na nevrobiološki ravni delovanja možganov in telesa med branjem se izkaže, da branje ni kognitivni proces, analogen računalniškemu programu dešifriranja znakov, temveč tehnologija, ki je po eni strani ne le zgodovinsko odvisna od kul­turnega konteksta, temveč tudi spremenljiva, po drugi strani pa je pogojena skozi nevrobiološke doživljajske procese človeka kot bitja. Slednji so vselej vsaj zaznavni, miselni, jezikovni, čustveni, afektivni, motorični in spominski. Že ta minimali­stični opis v branje vključenih kognitivnih procesov pokaže, da je za razumevanje branja kot tehnologije potreben interdisciplinaren pristop, ki vključuje kognitivne modele, analize nevrobiologije in nevroloških funkcij v branje vključenih možgan­skih predelov, pa tudi funkcionalnih zvez med značilnostmi besedil in psihološkimi učinki branja.

Knjigo lahko kupite v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani. 

Alenka Vidrih (ur.), Robert Potočnik (ur.)
Pomoč z umetnostjo z ranljivimi posamezniki in skupinami

Z izdajo znanstvene monografije želimo omogočiti vpogled v subtilno naravo procesa, znotraj katerega raziskujemo dobrobit umetnosti v različnih socialnih okoljih. Zaradi prožne uporabnosti vedno večja priljubljenost te vede utemeljuje kot znanstveno disciplino, ki predstavlja prispevke avtorjev, povabljenih k preoblikovanju svojih raziskovalnih del, z namenom predstavitve in večje prepoznavnosti tega področja kot znanstvene discipline. Znanstvena monografija vključuje šest znanstvenih prispevkov desetih avtorjev. Prispevki so si med seboj različni, razporejeni pa so glede na starost oseb, vključenih v raziskave. Prispevki obravnavajo različna področja pomoči z umetnostjo – ustvarjalni pristop z glasbo, s plesno-gibalno in z likovno dejavnostjo vse od predšolskega in šolskega do odraslega obdobja.

Knjigo lahko preberete ali kupite tukaj. 

Tatjana Capuder Vidmar
Esej o pogledu

»Knjiga Esej o pogledu prinaša razmislek o vlogi pogleda kot tistega dejavnika, ki opredeljuje naše razumevaje sveta, s tem pa usmerja tudi naše delovanje.« (Prof. dr. Ana Kučan)

»Esej preveva zavzeto razmišljanje in avtentična izkušnja, po eni strani strokovno znanje in historične reference, po drugi strani angažirana eksistencialna drža. Posebej zanimiva so presečišča s filozofijo, ki se je konec koncev začela s tem, da videz vara, in da pogled ne more seči do bistva.« (Prof. dr. Mladen Dolar)

»Ne gre za kakšno neoromantično fantazijo o organski enotnosti vsega živega (in neživega), ampak za ogrodje novega načrtovanja in upravljanja s prostorom, v katerem človeški pogled ni več gospodovalna grožnja sebi in drugim, ampak orodje kontemplacije in komunikacije s svetom okrog sebe.« (Dr. Miloš Kosec)

Knjigo je mogoče kupiti na

Mednarodna glasbena olimpijada je mlado tekmovanje, namenjeno promociji glasbene umetnosti, znanosti in kulture med osnovnošolci in dijaki. Glasbene akademije povezuje s splošnim šolstvom, z učitelji mentorji, ki glasbeno nadarjene in za glasbo zainteresirane posameznike spodbudijo k poglobljenemu raziskovanju, ustvarjanju, poustvarjanju in študiju izbrane glasbene literature.

Ker se epidemiološke razmere na začetku letošnjega leta še vedno niso uredile, se je februarja 2022 Mednarodni akademski komite glasbene olimpijade odločil, da bo tekmovanje potekalo v deloma prilagojeni obliki. Organizacijo in izvedbo tekmovanja na daljavo je zaupal Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in Zvezi glasbene mladine Slovenije.

V veliko čast nam je bilo, da je častno pokroviteljstvo 5. mednarodne glasbene olimpijade prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Na 5. mednarodni glasbeni olimpijadi, ki je potekala od 2. do 7. maja 2022, je sodelovalo 33 udeležencev iz sedmih evropskih držav: Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Slovenije. Rezultati so bili predstavljeni na zaključni slovesnosti, ki je potekala prek videokonference Zoom.

Program, pravila, vsebine tekmovanja, rezultati in promocijska gradiva 5. mednarodne glasbene olimpijade so dostopni na spletni strani tekmovanja, ki vzbuja pohvale mednarodne javnosti tudi po zaključenem tekmovanju. Nacionalnim koordinatorjem Evropske zveze za glasbo v šoli, podpornice tekmovanja, je bila na konferenci v Beogradu predstavljena kot primer odlične spletne strani, organizacija in izvedba tekmovanja pa kot primer dobre prakse.