Po več kot sedmih desetletjih prizadevanj je naša akademija februarja lani vendarle začela z delom v novih, namensko zgrajenih prostorih na Aškerčevi cesti 5. V gabaritih stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki jo je ob poslopju Plečnikove Stare tehnike zasnoval Ivan Vurnik, je bila ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev zgrajena nova stavba z neto površino 4.049 m2. V njej poleg gledališke dvorane s 120 sedeži najdemo še 5 študijskih odrov, glasbeno vadnico, plesno dvorano, šivalnico, fundus kostumov, garderobe, dva filmsko-televizijska studia, več predavalnic, 13 montaž, snemalnico zvoka z gluho sobo, mešalnico zvoka, atelje za animacijo in fotografijo, 2 kabineta za barvno korekcijo slike in kinodvorano s 96 sedeži. Tehnična infrastruktura omogoča sočasno delo v obeh studiih, televizijsko snemanje in oddajanje v živo v HD kakovosti ter vse faze obdelave slike in zvoka do kinematografskega predvajanja.

Pred tem je univerza v letih 2018 in 2019 odkupila stavbo na Trubarjevi 3, v kateri ima AGRFT na voljo 2.237 m² površin. Poleg predavalnic in kabinetov so tu še tajništvo, knjižnica, videoteka in arhiv. Skupna vrednost investicije na obeh lokacijah je bila 22 milijonov evrov, pri čemer je znesek za opremo stavbe na Aškerčevi znašal 5 milijonov evrov. Akademija je tako dobila infrastrukturo, ki ji kljub omejitvam zaradi razseljenosti na dve lokaciji omogoča novo kakovost izvajanja dejavnosti.

Po dobrem letu dela na Aškerčevi se kažejo tudi pomanjkljivosti: premalo je skladiščnih površin, manjka scenografska delavnica, pogrešamo kantino kot osrednji socialni prostor in še kaj bi se našlo. Kljub temu je končni vtis o uporabnosti stavbe in tehnične opreme izjemno pozitiven in zdaleč presega naštete pomanjkljivosti.

Pridobitev ustreznih delovnih pogojev akademijo postavlja pred nove izzive. Ključno vprašanje je, kako preoblikovati študijske programe, ki so bili zasnovani in izvajani v neustreznem okolju, da bi v polni meri uresničili potenciale nove infrastrukture in vseh, ki v njej delamo. Da je navada železna srajca, vemo vsi, težje pa jo pri sebi opazimo in še težje se je znebimo. Za razvoj akademije bo potrebno prav to: soočiti se moramo s pristopi, ki so bili primerni za pogoje, v katerih je delovala v preteklosti, danes pa ovirajo njen razvoj. Te pristope smo tako ponotranjili, da se jih morda niti ne zavedamo ali jih jemljemo za samoumevne. Ko smo decembra 2016 delovali na petnajstih lokacijah, raztresenih do 4,7 kilometra od matične stavbe na Trubarjevi 3, je bilo razumljivo in opravičljivo, da oddelki akademije ne sodelujejo v polni meri. Danes, ko smo na dveh lokacijah in je razdalja med obema 1,1 kilometra, je to manj razumljivo in težje opravičljivo. Ključen premik se bo zgodil, ko bodo vsi trije oddelki akademije bolj sodelovali, ko bodo študijski programi omogočali večje prežemanje vsebin in ko si bo umetniška akademija izborila dovolj avtonomije, da bo lahko programe izvajala prožneje, kot ji to zdaj dopušča birokratsko razumevanje izobraževanja za umetniške poklice. Sinergija akterjev znotraj akademije bi torej moral biti naslednji razvojni cilj in če v doglednem času ne bo realiziran, bo ustanova, ne oziraje se na novo prostorsko-tehnično infrastrukturo, obsojena na stagnacijo. Je pa ta cilj lažje zapisati kot uresničiti, saj poleg volje za spremembe zahteva tudi veliko usklajevanja pri oblikovanju razvojnih vizij posameznih segmentov akademije in ne nazadnje tudi pripravljenost za prevzemanje odgovornosti za morebitne napačne odločitve.

Pridobitev ustreznih delovnih pogojev za AGRFT in AG ter – upajmo – v doglednem času tudi za ALUO, postavlja pred nove izzive tudi univerzo. Prav delovni pogoji, v katerih so desetletja delovale umetniške akademije, so najbolj zgovoren dokaz odnosa akademske sfere do univerzitetnega izobraževanja za umetniške poklice in do umetnosti sploh. Ta odnos se opazno izboljšuje, vseeno pa si bo tudi univerza morala postaviti vprašanje o svojem pogledu na vlogo umetnosti v družbi in o pričakovanjih do članic, ki izvajajo umetniške študijske programe. Ni dvoma: v razsrediščenem, fragmentiranem in atomiziranem svetu je umetnost eno zadnjih, če ne celo zadnje področje, ki človeka še dojema in obravnava kot celoto, ki odpira temeljna vprašanja njegove eksistence ter je s tem tudi eden najmočnejših dejavnikov družbene refleksije in kohezije.

Umetnosti, ki jo velik, morda celo odločujoči del univerzitetne skupnosti dojema kot nekaj obrobnega, je zato treba priznati večjo veljavo in jo prepoznati kot katalizator, ki lahko posamezne segmente univerze poveže na nove načine. Ob spodbujanju akademijske sinergije se moramo zato zavedati nujnosti po spodbujanju sinergije znotraj univerze in kvalitet, ki jih tako interdisciplinarno sodelovanje lahko prinese. AGRFT članicam univerze že danes ponuja dve možnosti sodelovanja: prva je Akademska televizija, ki smo jo ustanovili leta 2013 in jo je v novih prostorsko-tehničnih pogojih mogoče nadgraditi v univerzitetno televizijo kot močno komunikacijsko orodje vse univerze. Drugi projekt, ki lahko preseže okvir akademije, je razvoj univerzitetnega kina. S ciklom KinoFilm in nekaterimi drugimi projekcijami smo akademijsko kinodvorano že začeli odpirati univerzitetni in strokovni javnosti, ob ustrezni podpori pa lahko razvoj še nadaljujemo. Prav tako bi ob ustrezni podpori akademija svoje gledališke predstave lahko odprla tudi širši javnosti, s čimer bi akademijsko gledališče preraslo v univerzitetno.

O entropiji kot alternativnem scenariju ne bom zgubljal besed, v svetu, ki pred našimi očmi nenehno razpada, je poslanstvo univerze, da ta svet znova in znova sestavlja v celoto. Tudi zato ne moremo reči, da ima AGRFT nove prostore in boljšo opremo, ima jih Univerza v Ljubljani!

V četrtek, 23. junija 2022, se je na Kongresnem trgu odvila prva javna promocija doktoric in doktorjev znanosti ter prejemnic in prejemnikov priznanj za pomembna umetniška dela.

Priznanja za pomembna umetniška dela so prejeli: Jurij Hladnik za področje glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost – klarinet, Sae Lee za področje glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost – klavir, Igor Matkovič za področje glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost – jazz instrumenti – trobenta, Monika Toth za področje glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost – zgodnja glasba – baročna violina, Barbara Cerar za področje gledališka in radijska umetnost, Matevž Luzar za področje filmska in televizijska umetnost, Nina Rajić Kranjac za področje gledališka in radijska umetnost, Mija Špiler za področje gledališka in radijska umetnost, mag. Barbara Kastelec za področje slikarstvo, Janez Mesarič za področje industrijsko oblikovanje, Ajda Mladenović za področje restavratorstvo, Nejc Florjanc za področje arhitektura, urbanizem in oblikovanje krajine – krajinsko oblikovanje.

Slovesnost so oblikovali študentke in študenti treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani v sodelovanju z rektoratom ter ostalimi članicami univerze.

Pri izvedbi so sodelovali režiser Luka Marcen, avtor videa Tom Winkler, moderatorji Lara Fortuna, Lucija Harum, Luka Bokšan in Žan Brelih Hatunić, balerina Lara Ekar Grlj, Ansambel pozavn Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: Marin Cvitanović, Žan Kopše, Niko Mir, Tine Plahutnik, Žan Plohl, Žan Repovž, Anton Sotošek, Andrija Šafran, Žan Tkalec, Andrija Tolić, mentorja: prof. Dušan Kranjc inasist. Žan Tkalec, pianist Jean Markič, prodekan za umetniško dejavnost Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani izr. prof. Simon Dvoršak ter Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani: Marcel Levstek, Urška Pečarič Strnad, Smilja Bricman, Doria Janša, Andrej Anderlič, Vesna Pirc Jevšenak, Peter Škarabot, Miha Vidmar, Nena Klinkon, Jure Pušnjak, Tisa Mrhar, Zala Červ, Gašper Zlobko.

Več o promoviranih doktoricah in doktorjih znanosti, ki so uspešno zagovarjali disertacijo s (širšega) področja umetnosti oziroma kulture, v naslednji številki kULturnice.

Med 21. in 24. junijem 2022 se je v okviru projekta Knowledge Bazaar (EUTOPIA 2050) v prostorih osrednjega atrija mestne hiše v Ljubljani odvila razstava video-reprezentacij izbranih tehnologij iz Univerze v Ljubljani.  

Bazar znanja preizkuša možnosti komuniciranja znanosti s pomočjo različnih umetniških praks.

Je virtualni prostor, odprt za javnost in namenjen prikazu izbranih inovativnih znanstveno-raziskovalnih rezultatov. Bazar raziskav ne prikazuje na tradicionalen način, temveč nove tehnologije ter inovacije predstavlja v eksperimentalnih, avdiovizualnih oblikah, ki so same po sebi produkt inovativnega umetniškega raziskovanja.  

Dve izbrani tehnologiji iz Univerze v Ljubljani smo preoblikovali v umetniško reprezentacijo dveh ekip študentk in študentov. Ti so na podlagi teoretskih in praktičnih delavnic pod vodstvom mentorjev (doc. dr. Jure Ahtik in Andrej Učakar) ustvarili dva končna izdelka, ki sta bila na ogled v sklopu razstave. 

Vključili smo se tudi v neposredni prenos s prikazom umetniško-znanstvenih projektov ostalih partnerskih univerz zveze EUTOPIA, ki je potekal na spletni strani zveze EUTOPIA. 

Vse rešitve pa so za ogled na voljo tudi na kanalu zveze EUTOPIA na YouTubu.

O razstavi 

Plaza Protokol deluje kot fiktivna entiteta, ki snuje nove scenarije za in iz nedokončanega gradbišča podzemnega nakupovalnega centra na obrobju Ljubljane. To prizorišče, ki ga postopoma prevzema okoliška narava, je model "sodobne ruševine", ujete med razvojem in razkrojem, med "še ne" in "ne več". Vendar njena negotova sedanjost kaže proti odprtemu horizontu, onkraj modela nakupovalnega centra in ekonomske paradigme, ki je z njim povezan. Plaza Protokol je agent prihodnosti, ki izkopava sledi in odlaga zametke te vznikajoče postpotrošniške in posthumanistične pokrajine.

Od leta 2020 Plaza sklepa zavezništva z umetniki, oblikovalci, arhitekti, pisci in drugimi akterji, da bi skupaj razmišljali o pospešenih ekonomskih in ekoloških procesih, ki oblikujejo planetarno "nakupovalno ruševino", ter imaginirali (zamišljali in inženirali) nove protokole za svet, ki prihaja po njej.

Plaza raste z odpiranjem novih portalov-območij. Pričujoči je rezultat sodelovanja s Studiom umetnosti IV (UMPRUM) in Studiom nove estetike (FAMU) iz Prage ter agenti iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. 

Dizajn gramoza: Tisa Troha
Oblikovanje in razvoj spletne strani: Marko Damiš
Kuratorka Plaza Protokol: Tjaša Pogačar
Mentorstvo in koordinacija produkcije del iz Prage: Anetta Mona Chișa, Martin Kohout, Jen Kratochvil, Aleksandra Vajd
Kurator Male galerije Banke Slovenije: Vladimir Vidmar
Produkcija: Zavod Projekt Atol (s podporo Ministrstva za kulturo), UL Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Akademija za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi (UMPRUM), Akademija uprizoritvenih umetnosti v Pragi (FAMU)

2. junija 2022 sta s slavnostnima nagovoroma rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani prof. dr. Matej Blenkuš odprla letno pregledno razstavo Prostor je naš. Obiskovalce sta popeljala na vodeni ogled razstave, ki mu je sledil niz krajših pogovorov.

Letno pregledno razstavo študentov arhitekture prežemajo družbeno angažirana tematska izhodišča, ki jih študenti prevprašujejo z arhitekturnimi, urbanističnimi, krajinskoarhitekturnimi in oblikovalskimi projekti, teoretskimi premisleki in teksti.

Gre za podrobno premišljene koncepte, ki jih razvijajo med študijskim letom na izbranih seminarjih in premišljujejo ob praktičnem in umetniško-raziskovalnim delom. Posebnost študija na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je individualiziran pristop, struktura pa je zastavljena tako, da so seminarski projekti stičišče širokega spektra znanj.

Poleg pregleda letne produkcije predmetov in seminarjev razstava ponuja tudi javna predavanja, okrogle mize, ogled dokumentarnih filmov ter javne kritike projektov. Celoten dogodek prikazuje različne pristope in pozicije, ki so jih v študijskem letu 2021/2022 razvili vsi sodelujoči, obenem pa jasno izrisuje prihodnost arhitekture in je pomemben prispevek k dojemanju arhitekture kot ustvarjalne miselne prakse.

Uradni del odprtja je sklenila podelitev nagrade za najboljšo razstavno skupino Zlata jagoda, ki je bila podeljena prvikrat. Strokovna žirija v sestavi Matevž Čelik (koordinator platforme LINA), Miha Artnak (studio Ljudje) in Dean Lah (Enota) je za najboljšo razstavno skupino izbrala seminar Sadar z naslovno temo SLOVENSKE SANJE: Grdota in udobje enostanovanjske hiše pod vodstvom prof. Jurija Sadarja. 

Več si lahko preberete tukaj.

1. junija 2022  je bil  v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani predstavljen zaključni projekt študentov oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Letošnjo modno revijo smo poimenovali Herbarij, saj so bile kolekcije oblačil oblikovane na osnovi izbranih tem o naravi. Na eni strani smo očarani nad lepoto, neverjetnimi oblikami in močjo narave, skozi katere se moda vedno znova inspirira, na drugi strani pa za zavedamo krhkosti narave, skrbi za njeno ohranitev in reševanja okoljskih problemov. 

Namen projekta je bil vzpodbuditi razmislek o spoštovanju do narave ter razvijanju enakovrednega medsebojnega odnosa, ki temelji na trajnostnih principih in upošteva sodobne oblikovalske pristope. Prav zaradi okvirne teme je bila modna revija organizirana v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. 

Več o projektu si lahko ogledate tukaj.

Natečaj je bil organiziran v okviru 11. krajinskega foruma EMILIA-ROMAGNA 2022, ki ga je letos Inštitut Le:Notre organiziral z regijo Emilia-Romagna in lokalnimi partnerji.

Natečajna naloga se je ukvarjala z vprašanjem, kako skozi prostorske rešitve nasloviti probleme razvoja mest, povezane s podnebnimi spremembami, množičnim turizmom, prometom, energetiko ipd. Študenti so iskali celovite pristope k načrtovanju prihodnosti Riminija in so pri tem morali pokazati razumevanje načrtovanja v različnih merilih (1:10.000, 1:1000 in 1:100).

Na natečaju je pod mentorstvom doc. dr. Darje Matjašec, asist. Nejca Florjanca in doc. dr. Naje Marot sodelovalo pet študentskih ekip z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v okviru rednega študijskega procesa pri predmetu Studio 2 na drugi stopnji študija. Mednarodna žirija je našim študentom dodelila 1. nagrado in častno priznanje. Ena skupina se je uvrstila med finaliste, preostali dve skupini študentov pa sta se uvrstili v drugi krog žiriranja. 

Dancing with Fellini, 1. nagrada
Hana Gačnik, Zala Janežič, Magda Merhar in Kristina Oražem so med 47 oddanimi rešitvami z vsega sveta mednarodno žirijo prepričale in zmagale z rešitvijo, ki je Rimini preizpraševala skozi felinijevske oči v sodobni preobleki. Vlekle so vzporednice življenja v mestu v času Fellinija z današnjim časom ter predlagale ponovno oživitev javnega prostora z vzpostavitvijo močnih mestnih četrti, ki predstavljajo »15-minutno mesto«. Središča mestnih četrti dobijo administrativne in oskrbne funkcije ter javni prostor v obliki trgov in ulic, ki postanejo prijazna pešcem in kolesarjem, na katerih deluje javni potniški promet. 

Rimini, The Electri-City, častno priznanje
Ena Grgur, Luka Jaušovec, Vid Stropnik, Maša Šega in Alen Ternik so prejeli častno priznanje za rešitev, s katero predlagajo razvoj mesta skozi tri glavne sektorje (družba, gospodarstvo in okolje), vodilni dejavnik pri načrtovanju prostorskega razvoja pa so ukrepi, ki temeljijo na proizvodnji energije. Fotovoltaični sistem se izvaja na stavbah in v odprtem prostoru, vetrne elektrarne pa gradijo na morju. Območje letališča vidijo kot potencial za proizvodnjo sončne energije in produkcijo hrane ter javni prostor, ki se vzpostavlja skozi demokratični proces. 

Healing Rimini, finalisti
Anja Černic, Tina Jemec, Barbara Ponebšek in Katja Štolfa so se uvrstile med finaliste. Analizirale so 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi in za najbolj kritične na območju Riminija (7 – Cenovno dostopna in čista energija, 9 – Industrija, inovacije in infrastruktura, 13 – Podnebne akcije, 14 – Življenje pod vodo, 15 – Življenje na kopnem) predlagale prostorske ukrepe. Mesto so razdelile na sedem območij, vsako predstavlja »zdravilno enoto«, ki jo sestavljajo zelena in modra infrastruktura, trajnostna proizvodnja energije in prometna infrastruktura.  

Več si lahko preberete tukaj.

Na 27. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2022, ki je potekalo med 28. in 29.  majem 2022 v Mariboru, je letos nastopilo 20 pevskih zborov in vokalnih skupin z vseh koncev Slovenije in iz zamejstva. Po navedbah organizatorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je tekmovanje izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj kakovosti zborovskega petja pri nas. Med nastopajočimi zasedbami je bil tudi Dekliški zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z dirigentom prof. Markom Vatovcem, ki so se na tekmovanju predstavili prvič in bili nagrajeni z zlato plaketo za osvojenih 90,3 točke. 

Več o tekmovanju si lahko preberete tukaj.

V sklopu letošnjega milanskega tedna oblikovanja, ki je potekal od 6. do 12. junija 2022, in ki tradicionalno vključuje pohištveni sejem Salone del Mobile ter vrsto drugih oblikovalskih dogodkov na različnih lokacijah v Milanu, je izr. prof. mag. Barbara Prinčič z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani razstavljala v Galeriji Rossana Orlandi, kot finalistka mednarodnega natečaja Ro Plastic Prize 2022 v kategoriji Urban and Public Design.

Znamenita Galerija Rossana Orlandi natečaj prireja v širšem kontekstu ideje Ro-Guiltlessplastic. Za ta namen je oblikovalka in naša profesorica na smeri Industrijsko oblikovanje razvila urbano klop in stol, za katera je kot promotorka ponovne uporabe in krožnosti uporabila zavržene izdelke dveh slovenskih podjetij – sintetični filc je odpadek podjetja Filc, poliestrski trakovi pa podjetja Luka Koper. Gre za krožnost v pravem pomenu besede, kar je prepoznala tudi žirija natečaja, ki ji je dodelila status finalistke. 

Več tukaj.

Razstava IZKLEKLJANI // B-LACE predstavlja izbrane projekte Street lace, T-shirt Urbana čipka, T-shirt II, Avatar, Ovratniki ter Med škarjeroko in klekljeroko. Povezuje jih skupna zamisel o združevanju tradicionalne idrijske čipke in sodobne mode.

Študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, so v sodelovanju s klekljaricami več stoletij staro tekstilno tehniko klekljanja vsak na svoj način poustvarili in ji vdahnili mladostno svežino. Projekti predstavljajo uspešno sodelovanje med ustvarjalci različnih generacij, poklicev in življenjskih izkušenj, združujejo ročne tehnike z novimi tehnologijami, klasične materiale z modernimi, tradicionalne motive z nekonvencionalnimi vzorci in barvami ter s tem uveljavljajo prelepo izročilo preteklosti v sodobnosti. 

Predstavljeni projekti so v zadnjih dveh letih nastali v sodelovanju med Občino Idrija, Društvom klekljaric idrijske čipke, Čipkarsko šolo Idrija in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. 

Mentorice: prof. Marija Jenko, prof. Elena Fajt, prof. Almira Sadar, prof. Nataša Peršuh, izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. Petja Zorec, asist. Arijana Gadžijev, asist. Alenka More, asist. Nataša Hrupič, teh. sod. Nina Glavič, teh. sod. Sara Valenci in Maja Svetlik (Čipkarska šola Idrija)

Kustosinje razstave: prof. Marija Jenko, prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec 

Razstava je na ogled na Gradu Gewerkenegg, Razstavišče Nikolaja Pirnata v Idriji do 31. avgusta 2022. 

Več informacij si lahko preberete tukaj.

V študijskih letih 2019-2022 so študentje magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani snovali 3D tiskan nakit. Rezultate so predstavili na razstavi, ki je potekala v okviru Slovenskega tedna nakita.  

3D tiskan nakit je ustvarjalno delo več generacij magistrskih študentov, ki so ga zasnovali pri predmetu Digitalno oblikovanje 4b s pomočjo individualnega, na študenta osredinjenega pristopa pri uporabi zahtevnih digitalnih novih tehnologij.

Oblikovali po navdihu teme Narava nazaj in na temo skulptur Forma Viva v Kolekcije nakita, ki predstavljajo ovratnice, zapestnice, prstane, broške in uhane, so oblikovali po navdihu teme Narava nazaj in na temo skulptur Forma Viva v Kostanjevici ter arhitekta Jožeta Plečnika. 

Kolekcije so s pomočjo sodelavk za digitalno 3D oblikovanje tehnično zasnovali in zmodelirali v programu Blender. Pri zasnovi in tehnični realizaciji smo sodelovali s Katedro za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se ponaša z lastnimi 3D tiskalniki. Zahtevnejše kose nakita pa smo izdelali s pomočjo specializiranih tiskalnikov s podjetjem NPPower iz Maribora za direkten tisk s kovino ter s podjetjem Chemets iz Šenčurja s povsem novo tehnologijo naprednega 3d tiska v barvah. 
 
Več si lahko preberete tukaj.

Pigment sitarjevec se nahaja v obliki odvečnega rudniškega blata v rudniku Sitarjevec v Litiji. Zaradi izjemne barvitosti in barvne podobnosti z okri, ki se v slikarstvu uporabljajo že od prazgodovine dalje, raziskujemo njegovo uporabnost v slikarstvu in jo preizkušamo na likovno-tehnološkem in likovno-praktičnem nivoju. Na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj o pigmentu sitarjevec in slikarske tehnologije smo uspešno izpeljali izdelavo voščenk.  

Razstavljena risarska dela so ustvarjena z voščenkami iz naravnega in žganega pigmenta sitarjevec, Ustvarile so jih študentke drugega letnika Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Pri predmetu Risanje je v drugem letniku študij usmerjen predvsem v seznanjanje in razumevanje logične strukture metode risarskega procesa po modelu: od opazovanja, preko skice do prostorsko in kompozicijsko celovitega dela. Na podlagi usvojenega znanja so izbrana dela usmerjena predvsem v individualno raziskovanje in eksperimentalno delo in ustvarjena ob raziskovanju izraznih potencialov potezanja in barvitosti voščenk.   

Razstava je na ogled v Galeriji Mitnica, Snežniška 5. 

Več si lahko preberete tukaj.