študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ter režiser prve javne promocije doktoric in doktorjev znanosti ter prejemnic in prejemnikov priznanj za pomembna umetniška dela

Sredi poletja smo. Čas vročinskih valov in visokih temperatur in hladnega piša klimatskih naprav nas sili, da se vsaj tu in tam, vsaj za hip ustavimo, potegnemo ročno zavoro in si privoščimo oddih od vsakodnevnih obveznosti, ritualov delovnega vsakdana. Si vzamemo dopust. Ker se v času vročinskih valov in visokih temperatur ne da več konstruktivno delati, ker se ne da razmišljati, biti produktiven, ustvarjalen. Sredi poletja se moramo ustaviti, da si naberemo novih moči, novega zagona in delovnega elana, da se bomo lahko, ko bodo klimatske naprave utihnile in vročinski valovi z visokimi temperaturami prešli, spet na glavo vrgli v nove zadolžitve in nova raziskovanja.

Sredi poletja se sprašujem, ali je res pravi predah, pravi oddih, pravi dopust, če razmišljam, kako bom – ko ga bo konec – nadaljeval delo, kako bom še bolj storilen, produktiven in ustvarjalen. Je pravi predah to, da na hitro, s polno glavo idej o počitku in predahu pobegnem v drugo okolje, ob morje, v gore ali velemesto? Tam naredim nešteto slik, nekaj jih objavim in razpošljem širom po svoji adremi, večine pa nikoli več ne pogledam v albumu svojega mobilnega telefona? A so tam, opozarjajo me, da sem bil na oddihu, da sem si že vzel odmor. S tem pobegom presekam predvidljivost vsakdana. Svoj urnik in budilko na telefonu za kratek čas prinesem okoli. A ne glede na to. Če razmišljam le naprej, nekam v prihodnost, k naslednjemu delovnemu cilju, spet pozabim biti tu, v tem trenutku, sredi poletja, sredi fotografij, ki sem jih naredil, sredi vročinskih valov in neposredno pod vetričem klimatske naprave. Spet pozabim biti sam s sabo. Spet pozabim biti jaz.

Mogoče pa je dopust nekje drugje. Mogoče pa je v biti dopusta ravno to, da si – pa čeprav le za droben hip – dopustimo biti sami s seboj. Da torej vzpostavimo priznavanje, pričakovanje, da je kaj – tudi če ne vemo, kaj to je – (še) mogoče brez misli o tem, kaj nas čaka jutri, pojutrišnjem, septembra oziroma takrat, ko vročina mine. Mogoče je smisel poletnega dopusta v vzpostavljanju priznavanja, da obstaja še kaj drugega kot preizpraševanje včeraj in hlepenje po jutri. Da ne obstajata le vdih in izdih, ampak da je zanju nujen oddih, torej tisti trenutek vmes, trenutek praznine, niča. Trenutek, ki ni napolnjen s smislom in pomeni, ampak je svoboden in razbremenjen. In prav zato ta trenutek ni nekaj zapravljenega, nekaj vrženega stran, nekaj, kar nas odmika. Ta trenutek niča, ki nam ga dopuščajo vročinski valovi poletnih mesecev, je pravzaprav konstitutiven, do kraja in še čez pomemben za naše preživetje, za razvoj naše misli, za našo ustvarjalnost. Ni nekaj, česar bi se morali otepati ali celo bati. Šele ko sem prazen, torej nenasičen z vsemi okoliškimi senzacijami in atrakcijami, z vsem, kar se dogaja okoli mene – pa čeprav samo hip –, zaznam samega sebe, se zavem, da diham, gledam, vonjam, čutim in razmišljam. In šele ko se zavem samega sebe, se lahko odprem za to, da spoznam, prepoznam, začutim svet okoli sebe, v njem zagledam kaj novega, drugačnega, nepričakovanega. In zato oddih med vdihom in izdihom dopušča, torej vzpostavlja pričakovanje ustvarjalnosti in kritične misli same.

Sredi poletja smo. Veselimo se torej. Oddih je praznik, ki ni samoumeven in ki se ga moramo naučiti praznovati. Ne (le) zato, da se odmaknemo in prelisičimo rutino, ampak predvsem zato, ker je poletje čas za zgodbe. Oddih namreč rojeva zgodbe, ki niso obremenjene z včeraj in jutri, ampak v središče postavljajo nas same, opolnomočene in s čuti, odprtimi na vse strani. In od takih zgodb imata lahko veliko tako včeraj kot jutri.

Zato ni popolnoma presenetljivo, da se je Univerza v Ljubljani tik pred začetkom poletja veselila velike zgodbe za včeraj in jutri. Pravzaprav številnih velikih zgodb. Na Kongresnem trgu je bila namreč pred dobrim mesecem, 23. junija, velika promocija doktoric in doktorjev znanosti Univerze v Ljubljani in podelitev priznanj za pomembna umetniška dela. Na prireditvi, ki je zaradi izjemne obsežnosti potekala v dveh delih, je bilo podeljenih kar 335 doktorskih listin in 12 priznanj za pomembna umetniška dela.

Veselja in praznovanja vredno je že visoko število doktoric in doktorjev znanosti, saj priča o izjemni vitalnosti in pronicljivosti misli doktorskih (pa seveda tudi vseh drugih) študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Ustvarjalci prireditve smo si seveda želeli, da je tudi sama promocija doktoric in doktorjev praznik – praznik znanosti in umetnosti. Odločitev, da prireditev poteka javno, na Kongresnem trgu, pa se je v času, ko smo vsi usmerjeni predvsem k hitenju in izpolnjevanju ciljev, izkazala za zelo pomenljivo in pomembno, saj je izjemne dosežke doktoric in doktorjev znanosti ter dobitnikov priznanj za pomembna umetniška dela izpostavila in predstavila širši javnosti – tam, kjer se je kritična in znanstvena misel v antični Grčiji tudi začela: na trgu. Hkrati pa tudi tam, kjer pogosto praznujemo in se veselimo uspehov naših rojakov, uspešnih predvsem na športnih tekmovanjih. Dogodek je zato želel v središče postaviti predvsem doktorice in doktorje ter njihove dosežke, jih iz zaprtih prostorov študija postaviti na enega največjih odrov v Sloveniji in jim nameniti primerno pozornost. Predvsem pa se veseliti skupaj z njimi.

Poletje je torej čas za veselje, za praznovanje. Čas, ko si lahko dopustimo, se oddahnemo in sami sebe opolnomočimo, da bomo svet lahko gledali (bolj) ustvarjalno in kritično, s tem pa prispevali, da se bo tudi družba razvijala v naprednejšo, bolj odprto in ustvarjalno smer.

Gaudemus igitur!

vodja službe na univerzi, Oddelek za kakovost na področju umetnosti

Svet za umetnost Univerze v Ljubljani je objavil interni razpis za delitev sredstev Sklada UL za umetniško področje za leto 2023. Interni razpis je odprt od 1. julija do vključno 17. oktobra 2022.

Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, vsebovati mora vse zahtevane podatke in morebitne priloge.

Vlogo na interni razpis lahko oddajo akademsko osebje ali študent/skupina študentov na e-naslov: . V primeru, da je prijavitelj projekta študent/skupina študentov, mora ob prijavi imeti zagotovljeno odgovorno osebo projekta, zaposleno na članici UL, s katere prihaja.

Razpisna podpodročja na področju umetniške dejavnosti, pogoji za sodelovanje na razpisu, upravičeni stroški in ostale informacije najdete v besedilu internega razpisa.

Več tukaj.

predstojnica organizacijske enote za koncertno dejavnost, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani

Že tradicionalno se je koncertna sezona Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani zaključila s koncertom cikla Tutti na odru ljubljanske operne hiše. Pevski in inštrumentalni solisti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so ob spremljavi Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana ter pod dirigentskim vodstvom Mojce Lavrenčič (alumni) izvedli dela Torellija, Webra in mojstrov operne literature od Mozarta do Puccinija.

Veseli nas, da smo lahko v minulem študijskem letu izpeljali vse načrtovane abonmajske koncerte. Obenem pa vas vabimo, da se nam pridružite in s svojim obiskom obogatite naše dogodke prihajajoče koncertne sezone 2022/2023, v kateri bomo predstavili nova koncertna prizorišča v prenovljeni palači Kazina na Kongresnem trgu, ki bo od jeseni novo domovanje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Več tukaj.

vodja komunikacije, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Konec junija 2022 so bile v Portu podeljene nagrade letošnjega mednarodnega natečaja za trajnostno oblikovanje embalaže iz stekla The Glassberries Design Awards, katerega namen je tudi krepitev povezovanja industrije stekla in akademskega izobraževanja na tem področju. Prvič so sodelovali tudi študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Letos je k tekmovanju, na katerem sodeluje že 9 drugih evropskih univerz, pristopila tudi Univerza v Ljubljani, ki jo je zastopal Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Izziv tokratnega natečaja je bil razviti in z digitalizacijo izboljšati tradicionalno vinsko embalažo na način, da je lahko vsaka posamezna steklenica edinstvena. Naši podiplomski študentki Meta Mramor (smer Oblikovanje stekla in keramike) in Marija Staničić (smer Industrijsko oblikovanje) sta prejeli častno nagrado Symington Family Estates Glassberries Design Award za projekt Crusta (na sliki zgoraj), ki je nastal pod mentorstvom: prof. Masayo Ave, izr. prof. Roka Kuharja, prof. Jureta Miklavca in prof. mag. Tanje Pak.

vodja komunikacije, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Avtorji del, predstavljenih na razstavi, so študentke in študenti, udeleženci enotedenske intenzivne oblikovalske delavnice v Gradcu, kjer so ustvarjali pod mentorstvom Tomislava Bobinca (Inštitut za dizajn in komunikacijo, FH Joanneum, Gradec), Rogerja Walka (Fakulteta za dizajn, Dortmund), Marije Juza (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Zagrebu) in prof. Domna Frasa (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL).

Avtorji raziskujejo vprašanje tolerance in možnosti njene vizualne predstavitve. Dela zaznamujejo različni oblikovalski pristopi, ki se gibljejo od klasičnega do animiranega plakata. Plakati prikazujejo moč vizualnega sporočanja, kako lahko vedno aktualen družbeno pereč pojem s pomočjo različnih oblikovalskih tehnik prevajamo v pomenljiva in angažirana sporočila. Sodelujoči so ideje pretvorili v 30 izvirnih plakatov, povezanih v potujočo razstavo, ki je po gostovanju na Mesecu oblikovanja v Gradcu in Tednu oblikovanja v Berlinu, trenutno v Ljubljani, jeseni pa bodo na ogled še v Zagrebu.

Ideja za razstavo se navdihuje v projektu Strpnost aktivista in oblikovalca Mirka Ilića, idejnega avtorja potujoče razstave plakatov, na kateri sodeluje več kot 200 mednarodno uveljavljenih in mladih obetavnih avtorjev z vsega sveta, ter je doslej obiskala že 38 držav. Med drugim smo razstavo v marcu v sodelovanju s Fundacijo Brumen gostili na Kongresnem trgu v Ljubljani. V srži osnovne ideje razstav Strpnost in Študenti za strpnost je en sam cilj – osveščanje in poudarjanje pomena strpnosti in družbene vključenosti.

Organizacija razstave: TAM-TAM Inštitut v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in FH Joanneum Graz.

Razstavo si lahko ogledate v TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec v Ljubljani do 31. julija 2022.

Več tukaj.

vodja komunikacije, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

V petek, 15. julija 2022, se je zaključila druga edicija mednarodne poletne šole Design+Science, posvečena temi sobivanja. Univerza v Ljubljani (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) je skupaj s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA in partnerjema (Inštitutom za dizajn in komunikacijo na FH Joanneum, Univerzi uporabnih znanosti v Gradcu, ter Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij na Umetniški akademiji v Splitu) pripravila intenziven program, poln inovativnih elementov, ki so študentkam, študentom in ostalim udeležencem razširili obzorja o različnih konceptih sobivanja.

Poletno šolo je v ponedeljek, 11. julija 2022, v Cankarjevem domu otvorila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je izpostavila pomen poletnih šol in sodelovanja med univerzami in nevladnimi organizacijami.

Letos je poletna šola združila 23 udeležencev iz 13, večinoma evropskih držav. Skupaj s šestimi eksperti so razmišljali o različnih vidikih sobivanja človeka: sobivanju ljudi z ljudmi, sobivanju ljudi in narave ter sobivanju ljudi in tehnologije. V mednarodni zasedbi strokovnjakov so se nam tokrat pridružili: vodja Ars Electronica Futurelab Hörst Hörtner, arhitektka Marta Fernandez Guardado, krajinska arhitektka Becky Sobell, pisatelj Igor Štiks, literat Julian Hanna in oblikovalec Ivica Mitrović.

Kot zaključek procesa celotedenskega raziskovanja so bili predstavljeni trije skupinski projekti udeleženk in udeležencev, ki so jih v procesu podpirali trije mladi mentorji Nejc Prah, Emil Kozole in Sigrid Burstmayer ter strokovni mentor Ivica Mitrović.

Organizacijska ekipa ob zaključku druge edicije verjame, da je to šele nadaljevanje začetka zgodbe, ki se bo dogajala v prihodnjih letih. »Skrivnost uspeha poletne šole je predvsem v tem, da jo gradimo na odnosih, povezavah, sobivanju in soustvarjanju, ki prinese tudi drugačne rezultate – tiste, ki jih ta svet najbolj potrebuje, temelječe na empatiji, spoštovanju in medsebojni podpori,« pravi Maja Drobne, soorganizatorka s strani PiNE. Ali kot je zaključil Emil Kozole: »Z Design+Science gradimo prihodnost izobraževanja.«

Več tukaj.

Galerija EF, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Razmere poletnih šol na Univerzi v Ljubljani so tudi v navidezno postpandemskih časih sila nepredvidljive, saj ni jasno, kaj lahko pričakujemo glede udeležbe predavateljev in slušateljev. Lani so prevladovali študentski slušatelji in letos se je zgodba še bolj utrdila, kar je dobro, saj je Poletna šola kulturnega menedžmenta namenjena predvsem študentom. Hkrati pa smo z leti stkali pomembno medgeneracijsko sodelovanje s starejšimi udeleženci, ki se vedno znova vračajo in nas bogatijo s svojimi izkušnjami in potrpežljivostjo.

Letos je bilo med našimi udeleženci največ študentov doslej, kar je hkrati temeljni namen poletne šole. Nedvomno je prvi dan o ustvarjalnosti, od zgodovinske dediščine do Plečnika in današnjih spodbud, ki jih prinaša kultura kolesa v urbano tkivo mest in naš način življenja, zaznamoval naše delo, kreativne delavnice in končno podobo Poletne šole kulturnega menedžmenta 2022. Projekt Poletna šola kulturnega menedžmenta živi zaradi svoje neposrednosti, odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja. To je naša blagovna znamka, naš družbeni kapital v vseh odtenkih in pomenih.

Lansko in letošnje leto smo namenili ustvarjalnosti, lani v okviru evropskega projekta Bauhaus, letos smo kot izhodišče vzeli kreativno poslanstvo arhitekta Plečnika ob 150. obletnici njegovega rojstva. Tako so se vsebine lanskega leta prelile v letošnjo programsko zasnovo. Vsakoletni uspeh Poletne šole kulturnega menedžmenta je vedno mozaik dela in prizadevanja vseh deležnikov.

In zato se že veselimo devete Poletne šole kulturnega menedžmenta …

Več tukaj.

Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Razstava je nastala v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenija (CAS). Študentke oblikovanja tekstilij in oblačil Saro Šmid, Rebeko Mamić, Tejo Šter, Anito Končar in Elo Lesar so navdušili izjemno kulturno izročilo, napredna arhitektura ter pomenljiv slikarski in oblikovalski opus, ki sta ga slovenskemu narodu predala Ivan in Helena Vurnik. Njihovi pogledi na njuno ustvarjanje so jih vodili k oblikovanju različnih tekstilnih izdelkov v okviru diplomskih del, ki jih pripravljajo, a vse so se najprej vživele v čas, v katerem sta umetnika delovala, začenši z Dunajem, kjer sta skupaj študirala in kjer ju je zajel val novega sloga secesije. Pozornost študentk je pritegnilo predvsem njuno zrelo ustvarjalno obdobje v Radovljici in širše po Sloveniji. Iskreno sta se posvečala delu, družini in domovini. Lepota njunih del ni samo plod njunih izjemnih talentov, ampak izvira iz razumnosti, ki sta jo z vzajemnim spoštovanjem razvijala in krepila, duhovnosti, ki sta jo sprejemala kot dar, in domoljubja, brez katerega ne bi mogla živeti.

Študentke so prevzeli arhitekturni detajli, virtuozna ornamentika in posebna barvitost njunih del. V svojih risbah, podlagah tekstilnih vzorcev, so študentke na različne načine poustvarile prevzeto motiviko. Izročilo Vurnikovih so ponotranjile in ga primerjale s sodobnim načinom življenja. Oblikovanje tekstilnih vzorcev, svojsko delo, ki vključuje različna računalniška orodja in v nadaljevanju še različne tekstilne izvedbene tehnike, so uporabile za predstavitev svojih pogledov na sedanjo bivalno kulturo. Ustvarile so različne uporabne tekstilne izdelke, ki so jim svojstveni izraz nadeli ravno izvirni tekstilni vzorci, izpeljani iz dediščine Vurnikovih.

Čiste likovnosti tekstilnih vzorcev so se skozi ustvarjalno fazo diplomskih del preoblikovale v tekstilne tvarine, pletiva, tkanine in tiskanine – osrednje sestavine modnih in prostorskih tekstilnih dodatkov, tapiserij, preprog, namiznih pogrinjkov in oblačil, na razstavi v poklon Ivanu in Heleni Vurnik, arhitektu in slikarki.

Mentorici projekta: prof. Marija Jenko (UL NTF) in Barbara Viki Šubic, u. d. i. a. (CAS)

Sodelujoči: Ursula Oitzl, arhitektka in oblikovalka porcelana, in Uroš Štefelin, svetovno priznani kuharski mojster, mag. Andrej Vilar, Marjeta Čuk, Mojca Košir in mag. Nina Glavič

Več tukaj.

Center arhitekture Slovenije

V Centru arhitekture Slovenije se že več kot desetletje ukvarjamo z izobraževanjem otrok in mladine ter odraslih s področja arhitekture, prostora in oblikovanja. Zaradi potrebe po večji integraciji prostorske ozaveščenosti v vrtcih in šolah ter posledično v vsakdanjem življenju posameznika se trudimo približati tematiko čim več otrokom in mladim skozi izkustvene delavnice in vodenja. Tako s projektom Igriva arhitektura v 14 letih delovanja obiskujemo šole in vrtce po vsej Sloveniji in skozi leta smo že vzgojili generacijo, ki se je prav zaradi delavnic odločila tudi za vpis na študij arhitekture. Prav zato se nam je letos zdela odlična priložnost, da znanje mladih prihodnjih arhitektov s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani združimo z izkušnjo mladih nadobudnih učencev iz osnovnih in dijakov iz srednjih šol, ki so imeli pod našim vodstvom priložnost obiskati letno razstavo študentov na fakulteti. Projekt smo poimenovali Igriva arhitektura gre na faks.

Pod vodstvom arhitektke Tine Silič iz Centra arhitekture Slovenije si je razstavo Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani PROSTOR JE NAŠ ogledalo pet skupin učencev osnovnih šol, ena skupina gimnazijcev in ena učiteljev, ki so prišli na naše izobraževanje Igriva arhitektura za šole, predstavili smo jim delovanje ter problematike, s katerimi se ukvarjamo arhitekti, projekte študentov in možne prostorske intervencije. S takimi projekti vzgajamo ozaveščene in odgovorne posameznike, ki bodo v prihodnosti bolje skrbeli za svoj prostor in tako soustvarjali kakovostno bivalno okolje ter se zavedali pomena prostora.

Naj nas prostor navdihuje!

vodja komunikacije, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Študentke in študenti Univerze v Ljubljani so v okviru projekta EUTOPIA2050 Open Innovation Challenge – »Oblikovanje rešitev za obolele z multiplo sklerozo« razvili praktične pripomočke za lajšanje življenja obolelim. Lažja priprava obrokov, prenašanje bremen, lažja intimna nega, prilagojen nakit je le nekaj idej, ki so jih v okviru projekta EUTOPIA2050 z interdisciplinarnim sodelovanjem razvili študentke in študenti industrijskega oblikovanja, medicine, strojništva, kognitivne znanosti, sociologije in arhitekture. Koordinatorka projekta je bila prodekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Barbara Predan, mentorica in mentor sta bila izr. prof. Lidija Pritržnik in prof. Jure Miklavc, oba z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V projektu sta sodelovala še društvo Spoznajmo multiplo sklerozo in farmacevtska družba Roche.

Študentke in študenti so svoje ideje predstavili na razstavi pred rektoratom Univerze v Ljubljani. Razstavo modelov, prototipov in skic sta odprla rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in prodekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, koordinatorka projekta izr. prof. dr. Barbara Predan. Izdelki in storitve so še v fazi konceptov in še niso pripravljeni za prodajo na trgu, vendar pa si vse sodelujoče in sodelujoči želijo, da bi se projekt nadaljeval ter da bi nekega dne rešitve, predstavljene na razstavi, prispevale k vključujočemu oblikovanju, od katerega imajo lahko koristi vsi, ne le oboleli za multiplo sklerozo.

Odprtju razstave je sledila novinarska konferenca, kjer je bil projekt podrobneje predstavljen. Predsednica društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renata Žohar je dejala, da si želi, da bi predlagane rešitve študentk in študentov nekoč prišle tudi na prodajne police. Še posebej pa se ji zdi pomembno in jo veseli, da so do teh rešitev prišli mladi. Zaveda se, da je potrebna velika mera potrpežljivosti in vztrajnosti na poti do boljših izdelkov in storitev, ki bodo lahko uporabni za vse, ne le za obolele z multiplo sklerozo.

Več tukaj.

vodja službe na univerzi, Oddelek za kakovost na področju umetnosti

V prejšnji številki kULturnice smo se osredotočili na ustvarjalke in ustvarjalce ter druge sodelujoče pri prvi javni promociji ter na same prejemnice in prejemnike priznanj za pomembna umetniška dela, medtem ko v tokratni številki izpostavljamo promovirane doktorice in doktorje znanosti, ki so uspešno zagovarjali disertacijo s (širšega) področja umetnosti oziroma kulture. 

Dr. Ajda Mladenović, ki smo jo v prejšnji številki omenili kot prejemnico priznanja za pomembna umetniška dela za področje restavratorstva, je bila isti dan promovirana tudi kot doktorica znanosti z disertacijo Etika in estetika pri konservatorsko-restavratorskih posegih – retuša in prezentacija srednjeveških stenskih slik v Sloveniji (mentorica: doc. dr. Katja Mahnič, somentor: doc. dr. Janez Balažic). Z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani dr. Diana Koloini (Podoba in vloga ženske v Molièrovi komediografiji; mentor: doc. dr. Blaž Lukan), s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Polonca Andrejčič Mušič (Celostni pristop k integraciji kolesarskega prometa v urbano krajino; mentorica: izr. prof. dr. Ilka Čerpes, izr. prof. dr. Matjaž Uršič), dr. Tomaž Berčič (Vrednotenje prostorskih rešitev z večparametrskimi modeli; mentorica: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski, somentor: prof. dr. Marko Bohanec), dr. Viktorija Bogdanova (Čustvena potopitev skozi pesem-risbo v oblikovanju prostora; mentorica: prof. dr. Tadeja Zupančič, somentor: doc. Paul O. Robinson) ter dr. Irena Potočnik (Vrednotenje varovane arhitekturne dediščine z vidika arhitekturne dokumentacije; mentor: izr. prof. Jurij Kobe, somentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras). Nadalje z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Andreja Dragojević (Papirji iz Valvasorjeve grafične zbirke zagrebške nadškofije; mentorica: prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič, somentorica: prof. dr. Diana Gregor Svetec, somentorica: prof. dr. sc. Branka Lozo) ter s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Erika Bordon (Gučetićev vrt v Trstenem pri Dubrovniku kot komunikativni topos; mentor: doc. dr. Dušan Mlacović), dr. Jaka Čibej (Korpusna analiza in prepoznavanje regionalnih jezikovnih različic v spletni slovenščini; mentorica: izr. prof. dr. Darja Fišer, mentor: prof. dr. Vojko Gorjanc), dr. Marjana Dolšina Delač (Umetnostnozgodovinski diskurz v procesih formalnega izobraževanja v Sloveniji; mentorica: zasl. prof. dr. Nataša Golob), dr. Meta Frank (Analiza, klasifikacija in vzroki napak rojenih govorcev slovenščine pri učenju ruščine; mentorica: izr. prof. dr. Meta Lah, somentorica: prof. dr. Aleksandra Derganc), dr. Jelka Fric Jekovec (Oblikovanje igrače in ustvarjalnost otroka v zgodnjem otroštvu; mentorica: zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek), dr. Špela Grum Fartek (Književno ustvarjanje srednjeameriških priseljencev v ZDA; mentor: prof. dr. Igor Maver), dr. Milosav Gudović (Temeljni pojmi Heideggrove poetologije; mentor: prof. dr. Vid Snoj), dr. Saša Ilijić (Praznična glasba kapitljev na Krku in njena recepcija pri srednješolcih; mentor: prof. dr. Leon Stefanija), dr. Eugen Kinkela (Identiteta, nomadizem, prekmejnost in eksil: Primeri pisateljev iz nekdanje Jugoslavije; mentor: prof. dr. Boris Novak), dr. Meta Kordiš (Muzej moderne in sodobne umetnosti ter urbane prakse v Mariboru; mentor: prof. dr. Rajko Muršič), dr. Mateja Kos Zabel (Vloga nacionalnih muzejev v Srednji Evropi od 19. stoletja do danes; mentorica: doc. dr. Katja Mahnič), dr. Eva Kraševec (Komedija v ogledalu filozofije; mentor: prof. dr. Mladen Dolar), dr. Jakob Lenardič (Skladenjsko-pomenska razčlemba srednjiških zgradb v tvorbeno-pretvorbeni slovnici; mentor: prof. dr. Gašper Ilc), dr. Daša Ličen (Kulturna društva v Trstu kot prizorišča identifikacijskih procesov tržaškega prebivalstva (1848-1914); mentor: prof. dr. Božidar Jezernik, somentor: zn. sv. dr. Jurij Fikfak), dr. Andrej Pastar (Časopisna cenzura na Kranjskem od časa Jožefa II. do marčne revolucije; mentor: izr. prof. dr. Rok Stergar), dr. Aleksandar Pejaković (Neizkoriščenost dramskega potenciala pripovedne proze Branka Ćopića; mentorica: izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec), dr. Jernej Pirnat (Pragmatično pismenstvo in družba v poznem srednjem veku na področju Vzhodnih Alp; mentor: izr. prof. dr. Janez Mlinar), dr. Dijana Pita da Costa (Vloga arheološke dediščine v muzejski vzgoji in izobraževanju; mentorica: doc. dr. Verena Vidrih Perk, somentorica: doc. dr. Jelka Pirkovič), dr. Duša Race (Pogovorni jezik: Vrste in položaji; mentorica: prof. dr. Andreja Žele), dr. Alexander Rath (Semantično polje protivnih besedilnih povezovalcev na primeru izbranih književnih prevodov iz slovenščine v nemščino; mentorica: prof. dr. Mojca Smoglej; somentorica: izr. prof. dr. Tanja Žigon), dr. Marija Skočir (Pomen fotografske agencije Magnum Photos za srednjeevropsko fotografijo; mentor: izr. prof. dr. Ilija Tomanić Trivundža, somentorica: doc. dr. Katja Mahnič), dr. Nina Skrt Sivec (Etika in literatura v pripovednih žanrih med dokumentarnostjo in fikcijo; mentorica: prof. dr. Vanesa Matajc), dr. Nuša Ščuka (Spolno občutljiva raba jezika v učnih gradivih; mentorica: prof. dr. Simona Kranjc), dr. Andreja Trenc (Pragmatični in kognitivni vidiki pretvorb iz direktnega v indirektni govor v španščini; mentorica: prof. dr. Barbara Pihler Ciglič), dr. Boštjan Udovič (Glasba kot orodje državništva v Sloveniji; mentor: prof. dr. Leon Stefanija), dr. Irena Velikonja Kolar (Ocenjevanje jezikovne pravilnosti, sloga in zgradbe šolskega eseja pri izpitu iz slovenščine kot materinščine na splošni maturi; mentorica: izr. prof. dr. Jerica Vogel), dr. Manca Vinazza (Lončarstvo pozne bronaste in starejše železne dobe v zahodni Sloveniji; mentor: izr. prof. dr. Matija Črešnar), dr. Urška Vranjek Ošlak (Soodvisnost leksike in besedilotvorja na primeru kolesarskih besedil; mentorica: prof. dr. Andreja Žele), dr. Ivana Zajc (Preverjanje literarne zmožnosti z esejem na literarno temo pri maturitetnem izpitu iz slovenščine; izr. prof. dr. Alenka Žbogar) in dr. Mojca Zajc Mlakar (Etnološki in antropološki pogled na Krajinski park Radensko polje; mentor: izr. prof. dr. Peter Simonič). S Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Katarina Bebar (Dinamična slika kot didaktično sredstvo pri poučevanju perspektive; mentorica: izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon), dr. Jasna Cvetković-Lay (Zgodnje prepoznavanje kreativno produktivne nadarjenosti z vidika vzgojiteljev predšolskih otrok; mentorica: prof. dr. Mojca Juriševič), dr. Rock Finale (Spodbujanje okoljske ozaveščenosti z likovno umetnostjo; mentor: prof. dr. Saša A. Glažar, somentor: izr. prof. dr. Jurij Selan), dr. Sonja Vuk (Vpliv imerzivne metode na likovno izražanje učencev pri pouku likovne vzgoje; mentorica: izr. prof. dr. Tonka Tacol, mentor: prof. dr. Janez Vogrinc).

prorektor za umetnost

Avtor ilustracij kULturnice prof. Milan Erič z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani nas v tokratni poletni številki razvaja s svojimi karikaturami glasbenikov iz serije Glasba je zvok sveta.

Želimo vam prijetno ter ob takšnih in drugačnih zvokih sproščujoče poletje!

Avtor: Milan Erič