Razmišljanje bom začel osebno, s spomini na začetke svojega delovanja na Univerzi v Ljubljani na Akademiji za glasbo (UL AG). Zaposlen sem od leta 1994, pred tem sem od leta 1991 na UL AG deloval honorarno. Pouk zborovskega petja – zborovsko dirigiranje je namreč moje habilitacijsko področje – sem na začetku zaposlitve izvajal v dvorani krajevne skupnosti Prule. Dvorana je bila primerno velika za sto- in veččlansko zasedbo zbora, za delo sem imel na razpolago tudi nek star, ne najbolje uglašen pianino. Po nekaj letih je postalo jasno, da bo prostor spremenil namembnost, kar je pomenilo selitev. Vaje smo nato imeli v manjši dvorani oziroma edini večji predavalnici v Stiškem dvorcu, na Starem trgu 34, kjer je od 80-ih let prejšnjega stoletja domovala AG. Pred vsako vajo sva s hišnikom iz predavalnice na hodnik pred dvorano prestavila vse vrste miz. No, nekaj miz sva pustila v predavalnici, ker je bilo stolov premalo in je moral moški del zbora sedeti na mizah. Kmalu zatem smo poleg pouka v večji mešani zasedbi začeli pouk zbora izvajati še v manjši, komorni zasedbi, ki je štela okoli 30 članov. Vaje s to zasedbo smo izvajali v župnišču cerkve sv. Jakoba. V času delovanja Akademije sta župnijo sv. Jakoba vodila dva župnika – patra Jožeta Kokalja je pred kratkim zamenjal pater Silvo Šinkovec. Oba imata tako kot njuni predniki veliko posluha za glasbo in medsebojno sodelovanje. Prav jezuiti pri sv. Jakobu so namreč prvi v Sloveniji že v 17. stoletju poučevali glasbo. V prostorih župnišča smo tako tudi v zgodovini UL AG izvajali vse od pouka koralnega zbora do pouka kontrabasa, pa še kaj vmes. Veliko naših koncertov se je odvilo prav v cerkvi sv. Jakoba. Dobri sosedje so res neprecenljivi!

V vsem tem času je UL AG gostovala tudi v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v prostorih Glasbene matice Ljubljana na Vegovi in Gosposki gostujemo še vedno (in bomo gostovali še nekaj časa), svoj prostor imamo še vedno tudi v prostorih rektorata. V glasbeni dvorani rektorata smo tako vsa ta leta izvajali tudi koncerte. Seveda pa večjih koncertov v tej dvorani ni mogoče izvesti, zato smo gostovali v Slovenski filharmoniji, Cankarjevem domu, Operi SNG Ljubljana in Maribor in še kje. Koncertna ponudba naše ustanove je postajala z leti vse bogatejša, danes obsega od solističnih do simfoničnih koncertov in opere, stilno pa od zgodnje glasbe do najsodobnejše ustvarjalnosti in jazza. V času mojih začetkov je akademijo obiskovalo okoli 180 študentov, danes je vpisanih okoli 400.

In zdaj napoči trenutek, ko skupaj z Galileijem vzkliknem: »Eppur si muove!« Dočakali smo jo namreč! V resnici jo pravzaprav še bomo, ta hip, ko to pišem se še ni zgodila, a zagotovo se bo. Selitev UL AG v palačo Kazina. Očarljive dame verjetno ni treba posebej predstavljati, sploh odkar na novo preoblečena privlači poglede občudovalcev.

Akademija tako v upravljanje pridobiva stavbo lepega, prenovljenega videza in uporabnosti, s častitljivo zgodovino in prestižnim položajem v samem strogem središču mesta. Stavba v svojo bogato zgodovinsko zgodbo dodaja še en kamenček, ki bo dokončno zakoličil njeno vlogo in položaj v mestu. Univerza diagonalno prevzema položaj na Kongresnem trgu in z dvema svojima stavbama utrjuje svoj položaj na najlepšem trgu najlepšega mesta. Bolj kot geostrateško prevzemanje položaja na Kongresnem trgu je za Univerzo pomembno dejstvo, da pridobiva na tem prostoru tudi bogato glasbeno kulturno ponudbo, ki bo s klubom Kazina vsakodnevno odprta za javnost. Pridobiva seveda tudi mesto, znova ne samo z lepšim in obnovljenim izgledom mestnega središča, ampak bogato kulturno ponudbo, dosegljivo vsem občankam in občanom.

Je v tem dejstvu, v tej prostorski umestitvi Akademije za glasbo v središče mesta, s pogledom na rektorat naše Univerze kaj simbolike? Je morda glasba v naši družbi, v našem mestu, na naši največji Univerzi zasedla pomembnejše mesto? Pridobila pomen? Zagotovo ne.

Svoj prostor, prostor glasbe in umetnosti na splošno, v družbi ustvarjamo, bolje rečeno oblikujemo, glasbeniki in ostali umetniki sami. Tako kot smo si nekaj desetletij prizadevali za novi stavbi (v mislih imam nove prostore UL AG in UL AGRFT), si moramo prizadevati tudi za promoviranje in vrednotenje naše dejavnosti. Tako kot smo si znali pridobiti podporo Univerze, ki nam je po desetletju prizadevanj le tenkočutno prisluhnila, si moramo znati pridobiti podporo širše družbene skupnosti.

To pred nas postavlja veliko odgovornosti. Bomo znali na novo pridobljeni prostor izkoristiti za to, da si bomo pridobili ugled v širšem družbenem prostoru? Bomo znali dokazati, kako veliko dodano vrednost pomeni glasbena akademija v središču mesta? Bomo znali prostor glasbe odpreti širšemu občinstvu in zanj zainteresirati javnost?

Ta hip odgovorov še nimamo. Vemo pa, da so odvisni predvsem od nas. In da si bomo za to prizadevali. Z vsemi močmi. In vsem znanjem.

V študijskem letu 2022/2023 lahko študentje Univerze v Ljubljani v okviru zunanje izbirnosti izberete enega izmed potrjenih kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti s področja umetnosti, in sicer Orkestrska igra ter Govorno sporočanje in nastopanje.

Vpis na kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti poteka od 16. 8. do 25. 9. 2022 oziroma do zapolnitve mest.

Več tukaj.

Julija je potekala modna revija študentk in študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s katero se je otvorila tudi razstava NATURE + CULTURE = FUTURE. Modna revija je potekala v sklopu dogodkov Dobimo se pred Škucem. 

Modna revija in razstava oblačil sta trajnostno usmerjeni in vzpostavljata dialog z naravo. Modna revija in razstava opozarjata, da je modo nujno treba povezovati tudi z ekološko problematiko in informiranjem mladih o načinu izdelave oblek.

Sodelujoči študenti: Ana Berwanger, Tamara Bizjan, Nina Bolhar, Katja Bradač, Zarja Černe, Tina Dovjak, Tilen Gorenjak, Jovana Gunjova, Zala Jenček, Naja Kepeš, Kristi Komel, Monika Končar, Lara Krnc, Anže Orešnik, Rebeka Pajek, Ivi Primožič, Staša Rituper, Katja Šarlija, Sara Šmid, Lenart Šolar, Teja Šter, Katarina Tomšič, Katrin Večerina, Pia Wallner, Maja Zupanc

Mentorice: prof. Almira Sadar, prof. Marija Jenko, prof. Nataša Peršuh, prof. Elena Fajt, izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. Petja Zorec, doc. dr. Mateja Kert, asist. Arijana Gadžijev, asist. Nataša Hrupić, asist. Alenka More, tehniške sodelavke: Marjeta Čuk, Nina Glavič, Mojca Košir, Sara Valenci

Atlas dvojine je pred nami v slovenskem prevodu skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik, in natanko sto let po tem, ko je Lucien Tesnière potoval po Sloveniji in spraševal informatorje o oblikah dvojine v slovenščini. V pogovoru na Besedni postaji v Knjigarni FF smo osvetlili vprašanja, kot so: zakaj se je Tesnière odločil za raziskovanje dvojine, kdo je vplival na Tesnièrovo razumevanje dvojine, kakšen je pomen Tesnièrovega dela na področju lingvistične geografije, katerih metod se je posluževal pri oblikovanju vprašalnika in samem terenskem delu, katere so značilnosti fonetične transkripcije, uporabljene v atlasu, ali ima knjižni jezik res uničevalen učinek na narečja itd.

Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.

Knjiga je izšla pri Znanstveni založbi FF, ki se z več kot 70 novimi naslovi na leto uvršča med največje s področja humanistike in družboslovja v Sloveniji. V duhu odprte znanosti skrbi za to, da je večina knjig tudi brezplačno dostopna na spletu.