Že celo stoletje se zdi, da umira umetnost in da je v razcvetu ekonomija. Prva ne more umreti, ker ni izpolnila svojega večnega poslanstva, razcvet druge pa se je izkazal bolj kot prevara pričakovanj. Zato smo sicer razsvetljeni, toda apatični; ljubezen do lepega smo zamenjali z lepoto trga in kapitala. Le redki so dojeli, da ne moremo biti razumni v ekonomiji, če nismo hkrati čutni do umetnosti. Umetnost in ekonomija namreč veljata za arhetip človekovega obstoja, dva prepletena in večna načina življenja in stanja duha. In v zadnjih stoletjih smo storili vse, da bi to povezanost prikrili ali vsaj naredili problematično. Če ob tem nastaja nelagodje, potem nam trk umetnosti in ekonomije lahko celo odpre vrata kritične zavesti ter morda prevetri običajno zatohlost univerzitetnih prostorov. Oscar Wilde je v Sliki Doriana Graya zapisal, da dandanes ljudje očitno poznajo ceno vsega, toda vrednosti ničesar. Nihče ne bi mogel bolje zadeti bistva prepleta nam tako ljube ekonomije in zavržene čutnosti vrednot, ki jo v imenu lepega pooseblja umetnost.

Umberto Eco je ponudil delno rešitev, ko je zgodovino umetnosti cinično obrnil k zgodovini grdega. Uklonimo se božjemu razodetju stroke in predpostavimo, da je ekonomija v svoji ideji, pojavnosti in učinkovanju nekaj »grdega«, zato nujno potrebuje oplesk lepega. Če poenostavimo, umetnost je potrebna, da prikrije nelagodje našega ekonomskega evangelija, ki ga na vsakem koraku oznanjamo študentom in poslovnežem. Ekonomska eksegeza govori, da so trg in cene vse, konkurenca je deus ex machina, profit edino poslanstvo, z denarjem pa je tako ali tako mogoče kupiti vse in vsakogar. David Throsby je nekoč ponudil dovolj zanimivo primero, ki je z neverjetno pronicljivostjo že tedaj združila idejo danes priljubljenega feminističnega gibanja »me too« s tradicionalnim moškim cepivom »to me«. Zamislimo si, da sta profana ekonomija in vzvišena umetnost realni osebi. Ekonomija je poosebljanje moške racionalnosti, z običajnim presežkom kilogramov, nekakšno lovsko agresivnostjo, toda hkrati ranljivo hipohondrijo, da je nihče prav ne razume. Umetnost je na drugi strani videti kot ženska, bistra in nepredvidljiva, spletkarska in hkrati šibka v svoji pojavnosti, ki se poigrava z emancipacijo znotraj neznosnega moškega sveta. Ali je med njima sploh mogoča kakšna očarljiva romanca ali pa sta obsojena na vznemirljivi dramolet večnega medsebojnega nerazumevanja?

Na najbolj profani ravni se umetnost vselej predstavlja kot tržno neulovljiva vrednost, ki ji vedno znova zmanjka finančnih sredstev. Umetnost je v tej najbolj razširjeni interpretaciji ekonomska dekla. Druga, bolj sofisticirana razlaga nam umetnost predstavlja kot nekakšen družbeni presežek, ki mu je usojeno, da v svoji transcendenci preživi vse ekonomske cikle. Ekonomija je minljiva, umetnost pa večna. Tretji pristop razume umetnost kot civilizacijski cement, zgodovinski artefakt, nekakšen Hayekov »razširjen red«, v katerem kultura nastopa v obliki tradicij in morale pred razumom in ekonomijo. Tu je umetniška esenca dejansko temelj družbene eksistence. Kultura in umetnost sta torej pred ekonomijo in nad njo.

Zagovor svojeglavih začnimo z domačim primerom. Visoko na steni v preddverju velike dvorane Ekonomske fakultete se več kot desetletje bohoti čudovita stalna razstava treh slik, ki ponazarjajo tri velike bankovce: japonski jen, evropski evro in kakopak ameriški dolar. Umetniška skupina z nenavadnim imenom CYP2C9 je svojo predstavitev pospremila s skromnim, toda provokativnim pripisom: KOLIKOR VELJAŠ, TOLIKO IMAŠ. Toda naše sporočilo študentom je po navadi ravno nasprotno: KOLIKOR IMAŠ, TOLIKO VELJAŠ. Likovna upodobitev denarja nam lahko pojasni to pomembno razliko.

Podobno, kot je umetnost nekakšen vzvišen civilizacijski cement, se tudi denar med vsemi ekonomskimi rečmi predstavlja kot substancialnost tržne ekonomije, bistveni gradnik danes nepogrešljivega kapitalizma. Denar je v hierarhiji ekonomskih vrednosti dejansko vrednota, temeljno merilo vrednosti, vezno tkivo menjave, gradnik kulturne identitete in politične suverenosti. Denar ima kot simbolni znak ekonomije v evoluciji družbenih skupnosti podoben status kot umetnost, skupaj si delita usodo medsebojne povezanosti in tudi nerazumevanja. Ustavimo se za trenutek. Denar od nekdaj krasijo podobe, svojo ekonomsko vrednost in moč skuša potrjevati s svojo umetniško prepričljivostjo. Denarna vrednost se zliva z umetniško, njegova vizualna obleka pa je naš najbolj vsakdanji stik z umetniškim svetom.

Se pri tem morda zavedamo, kakšno sporočilo nam v umetniški likovni govorici sporoča evro? Evro je jedro ekonomske ideologije evropskega povezovanja, v sebi nosi vse iluzije in upanja prihodnosti EU. Toda, ali ste opazili, da na papirnem denarju ni podob evropskih kulturnih, znanstvenih ali celo političnih veljakov? Krasijo ga abstraktne podobe vrat, mostov, nekakšen arhitekturni konstruktivizem brez jasne identitete. Evro je politično-ekonomski torzo, umetniška zabrisanost izraža politično ekonomsko praznino. Evro nima prave likovne identitete, ker EU nima svoje jasne politično ekonomske podobe. In na drugi strani imamo drobiž, kovani denar, ki je lahko namenjen nacionalnim podobam, decentralizirani estetiki članic. V tej igri umetniško ekonomskih sporočil velja umetnost za drobiž, prazna abstrakcija papirnega denarja pa za ekonomsko vrednost. Denar je dokaz, zakaj ekonomija potrebuje subverzivnost likovne vizualizacije. Šele estetika denarne forme nam razkrije njegovo politično in ekonomsko substancialnost.

Vrnimo se na koncu k Umbertu Ecu, ki raziskuje razmerje lepega in grdega. Čeprav je grdo kratko malo nasprotje lepega, se njuno razmerje lahko spreminja. Kar je bilo nekdaj grdo, postaja morda danes lepo in nasprotno, torej sta zgodovini grdega in lepega vsaj združljivi, če že nista popolnoma zamenljivi. Nekaj podobnega je z razmerjem ekonomije in umetnosti, na katero smo želeli opozoriti v tem uvodnem krokiju. Če umetnosti in ekonomije ne moremo združiti, ju pustimo vsaj sobivati. Z nekaj cinizma kritičnega uma bi lahko dejali, da je podoba ekonomije lahko lepa, če bomo znali prav upodobiti njeno grdoto. Sklep je zato najbolje spremeniti v naklep. Ekonomisti se bomo morali naučiti starega Kantovega trika iz Kritike razsodne moči: uživati v ugajanju umetnosti brez vsakršnega interesa, kapitala ali profita. Trenutki na prepihu kulturnih dogodkov nam morajo ponuditi le umetniški užitek. To je edino, ker se nam v kulturi lahko (iz)plača.

Univerza v Ljubljani poziva svoje članice k sodelovanju pri izvedbi galerijskega programa Male galerije Banke Slovenije v letu 2023.

Vabimo vas k oddaji predlogov, ki se dotikajo širokega nabora problematik sodobne kulture in umetnosti - tako v formalnem, družbenem in/ali političnem kontekstu. Interni poziv je odprt za predloge projektov znotraj naslednjih področij izvedbe: razstava, (izobraževalni) dogodek, performans, branje, uprizoritev, koncert, delavnica, predavanje, praktikum, ali katera koli druga oblika, primerna predstavitvi v galerijskem prostoru.

Predlog odda mentor projekta na naslov  do vključno torka, 15. novembra 2022, do 23:59.

Vse podrobnosti najdete v internem pozivu, ki je objavljen tukaj.

V času 25. Festivala slovenskega filma Portorož (od 25. do 30. oktobra 2022) študenti in mentorji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani sodelujejo pri pripravah televizijskih prenosov Akademske televizije UL AGRFT.

Tako lahko v živo spremljate prenose novinarskih konferenc festivala, prenose izbranih vsebin strokovnega programa, prenos otvoritvene slovesnosti in prenos zaključne prireditve 25. Festivala slovenskega filma Portorož s podelitvijo nagrad. 

Povezava do AKTV je na voljo tukaj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani bo otvoritev težko pričakovanih novih prostorov obeležila z Dnevi odprtih vrat, ki bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, v naslednjih dneh pa se bodo zvrstili dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije: pedagoški, umetniški in znanstveno-raziskovalni. Njihov preplet bo predstavljen tudi na dvodnevnem Mednarodnem znanstvenem simpoziju (24. in 25. november 2022), ki bo potekal pod naslovom Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti. Na simpoziju bodo s predstavitvijo prispevkov sodelovali umetniki, znanstveniki in strokovnjaki z različnih glasbenoumetniških in glasbenopedagoških področij.

Poleg simpozija, s katerim se bodo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani sklenili, bodo dogodke zaznamovali tudi najrazličnejši koncerti, ki jim boste lahko prisluhnili v prenovljenih prostorih akademije na Kongresnem trgu 1.

Več tukaj.

Na mednarodnem študentskem festivalu ISTF »Danail Chirpansky« v Stari Zagori (Bolgarija) je sodelovala tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani z diplomsko produkcijo »Woyzeck«.

Žiga Hren je dobil nagrado za najboljšo režijo, Jure Rajšp pa nagrado za najboljšo glavno vlogo.

Več tukaj.

Na letošnjem MFRU - Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti, ki je v Mariboru potekal med 7. in 14. oktobrom 2022, sta podiplomski študentki smeri Video, animacija in novi mediji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani zasedli 2. (Hana Zadnikar za delo Glej me) in 3. mesto (Lara Žagar za delo Re-teraformiranje) med najboljšimi študentskimi intermedijskimi projekti.

Več o delu Glej me najdete tukaj, o delu Re-teraformiranje pa tukaj.

Žoel Kastelic, prav tako podiplomska študentka smeri Video, animacija in novi mediji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, pa se je s svojim kratkim animiranim filmom Pesem kitov, ki je nastal pod mentorstvom doc. mag. Roberta Černelča in doc. mag. Andreja Kamnika, uvrstila v študijski tekmovalni program 25. Festivala slovenskega filma. To je za Pesem kitov le zadnja v dolgi vrsti uvrstitev na filmske festivale v tem letu, tako doma kot v tujini.

Več tukaj.

Anže Grčar je za kratki igrani film In ostala je nočna mednarodnem filmskem festivalu Sound and Music Film Festival v Beogradu prejel nagrado za najboljšo režijo.

Več o filmu tukaj.

Podiplomski študenti industrijskega oblikovanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič so tekom študija in v okviru BIO27 (kot projektna skupina Pjorkkala) ustvarili inovativen izdelek Dodola, 3D-tiskan iz zmesi gline in organskih snovi, ki predstavlja cenovno dostopno rešitev za filtriranje vode brez uporabe zunanjih virov energije, kot sta elektrika ali bencin.

Z izdelkom so na španskih oblikovalskih nagradah Distributed Design Awards 2022 zmagali v kategoriji Project Excellence, na letošnjem Zagreb Design Week pa so prejeli prvo nagrado v kategoriji družbenih inovacij.

Trenutno svojo pot Dodola kmalu nadaljuje v Gruziji, kjer se predstavlja na 4. trienalu Tbilisi, kjer filter dodola v posebni inštalaciji z naslovom Vodni motor (org. Water engine) spreminja vodo reke Mtkavi (Kura) v pitno vodo.

V Ljubljani je projekt trenutno na ogled tako v Plečnikovem kiosku na Prešernovem trgu kot na razstavi BIO27 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Več o Pjorkkali in Dodoli si lahko preberete na spletni strani projekta in na spletni strani BIO27.

Katarina Majcen in Dan Pikalo sta se uspešno predstavila na Študentskem bienalu scenskega dizajna v Novem Sadu, ki je potekal od 1. do 9. septembra 2022 v realizaciji SCEN centra (s podporo Fakultete tehniških ved).

Katarina Majcen se je predstavila s svojo scenografijo v predstavi H genotipu Hamlet (V. semester DI, GLR 2019/20, rež. Dragan Živadinov).

Več o predstavi H genotipu Hamlet tukaj.

Dan Pikalo pa s svojo scenografijo v predstavi Steklena menežerija (V. semester DI, GLR 2021/22, rež. Jernej Potočan). Dan Pikalo je prejel tudi posebno omembo ob otvoritvi.

Več o predstavi Steklena menežerija tukaj.

Mednarodna konferenca Ponovno odkrivanje komuniciranja znanosti? Izzivi za dobo post-resničnosti se je odvila 13. in 14. oktobra 2022 v prostorih rektorata Univerze v Ljubljani. Dogodek je potekal v organizaciji Univerze v Ljubljani, strokovne spletne revije Alternator Misliti znanost ter javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Na štirih plenarnih predavanjih so se gostujoči predavatelji dotaknili: vprašanj, povezanih s komuniciranjem znanosti in demokracije, učinkovitega komuniciranja znanosti s primeri iz Velike Britanije in Zahodnega Balkana, vloge centrov znanosti in muzejev ter poučevanja komuniciranja znanosti.

V sekciji Vizualne komunikacije v znanosti so gostovali Petra Černe Oven s prispevkom Vizualne komunikacije v znanosti: nezadostna razvitost interdisciplinarnega sodelovanja med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo; Lisa Winstanley in Mihaiela Stuparu s prispevkom Vizualno komuniciranje znanosti: transdisciplinarno sodelovanje med dodiplomskimi študenti umetnosti in oblikovanja ter molekularnimi kemiki; Maruša Pompe Novak, Špela Baebler in Marina Dermastia s prispevkom Interaktivne znanstvene delavnice v obratih in znanstveni poskusi; ter Martin Balaz in Erik Rejta s prispevkom Zvezdniški status neodvisnega umetniškega raziskovanja v znanosti.

Več tukaj.

21. in 22. septembra 2022 je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

potekal mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo.

Simpozij je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Več na spletni strani in FB strani simpozija.

Evropska arhitekturna platforma LINA, ki jo koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, povezuje 27 arhitekturnih organizacij z uveljavljajočimi se talenti na področju arhitekture, ki prinašajo nove refleksije in prakse za okoljsko bolj pravično delovanje.

Na prvi konferenci LINA, ki je potekala 21. in 22. oktobra 2022 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z naslovom Arhitektura in prihodnost planeta, so svoje delo predstavili vabljeni govorci in 25 LINA štipendistov. Skupaj s 27 člani mreže LINA, priznanimi organizacijami z vseh koncev EU ter onkraj njenih meja, so razmišljali, kako bo arhitektura soustvarjala prihodnost planeta.

Več tukaj.

27. septembra 2022 se je v Kopru, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, odvila 3. znanstvena konferenca Katedre za teoretične vede Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z naslovom Vizualna pismenost kot predmet teoretskih raziskovanj. 

Vizualna pismenost, tema letošnje konference, je koncept, ki se nanaša na umetnost in oblikovanje, vendar ima tudi veliko širšo uporabo. Povezuje se z jezikom, komunikacijo in interakcijo, povezana je z našim razumevanjem kompleksnega sveta okoli nas in s sposobnostjo vizualiziranja kompleksnih znanstvenih vsebin. Po drugi strani se povezuje tudi s čisto realnimi potrebami in pravicami ljudi, da se lahko demokratično informirajo in s tem vplivajo na svojo pozicijo v družbi. Razumevanje je tako časovno kot kulturno pogojeno in odpira vprašanja, kako različne kulturne sredine različno razbirajo vizualne podobe. 

Povzetki vseh prispevkov s konference so na voljo v spremljajoči znanstveni publikaciji. 

Znanstveno konferenco v okviru raziskovalnega projekta Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik (J7-2606) je delno sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 

Več tukaj.

26. oktobra 2022 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani odprla prva v ciklu razstav študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, poimenovanem ALUO v Knjigarni FF.

Na razstavi z naslovom Človek, ne jezi se!, so predstavljena dela Žive Oblak, diplomantke 1. stopnje smeri Ilustracija na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstavljene ilustracije in maketa slikanice Človek, ne jezi se! po besedilu Svetlane Makarovič so del Živinega diplomskega dela, ki je nastalo pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj. 

Živa Oblak o svojem delu: »Izbrano besedilo Človek, ne jezi se! nosi močno sporočilnost tako za otroke kot za odrasle. Ta zgodba Svetlane Makarovič do zdaj še ni bila upodobljena v slikanici in zaradi daljšega besedila, kot je v navadi pri slikanicah, je predstavljala zanimiv izziv v povezovanju in prilagajanju besedila in ilustracije. Opisuje del življenja na podeželju, o katerem se ne govori veliko, še posebej ne otrokom – krutost do živali in pretirane zamere ljudi. Besedilo na otroku prijazen, a ne pretirano olepšan način prikazuje življenje klateške mačke in njenega mladička. Glavno sporočilo opozarja na posledice jeze ter na to, kako pomembni sta strpnost in potrpežljivost.« 

Razstava bo na ogled do 2. decembra 2022, v času odprtosti Knjigarne FF (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00). 

Več tukaj.

V sodelovanju Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je izšla monografija Govor in prostor (urednici Katarina Podbevšek in Nina Žavbi), v kateri so zbrane razprave 18 domačih in tujih raziskovalcev z različnih umetniških in znanstvenih področij.

Avtorji prispevkov proučujejo izhodiščni prostor govora (človeško telo), načine njegovega uprostorjanja v družbi, umetnosti in znanosti ter vpliv prostora na njegovo sporočilno moč. Ob razpravljanju o raznovrstnih odnosih med govorom in prostorom nekaj avtorjev predstavi tudi problematiko umetniškega (govornega) izobraževanja in ustvarjanja v specifičnih zdravstvenih in družbenih okoliščinah, ki jih je povzročil covid-19.

Knjiga je dostopna na povezavi.

Člani skupine Futuring, izr. prof. dr. Barbara Predan, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ter alumna industrijskega oblikovanja Akademijaeza likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Tamara Lašič Jurković in Žan Kobal, so v okviru BIO27 izdelali odprtokodni priročnik za trajnostno kulturno produkcijo, izsledke katerega so med 12. in 22. oktobrom 2022 predstavljali na Baliju, natančneje na konferenci Bali FAB Fest.

V okviru konference so vodili delavnico na temo vzpostavitve zbirke trajnostnih materialov in principov iz okolice (org. Sustainable localities: A material toolkit). Cilj delavnice za udeležence z vsega sveta je bil vzpostaviti odprtokodno knjižnico naravnih lokalno pridobljenih materialov, ki bo služila kot orodje ustvarjalcem, da bi svoje projekte lahko lažje razvijali na bolj trajnosten način.

Odprtokodni priročnik skupine Futuring je na voljo tukaj.

Pri ugledni založbi Routledge je bila objavljena knjiga z naslovom Routledge Handbook of Sustainable Heritage s prispevkom izr. prof. dr. Lucije Ažman Momirski: Port city resilience: Piloting a socio-spatial method for understanding, comparing and representing linked maritime heritage.

Povezava do knjige je na voljo tukaj.

Na prehodu iz stare stavbe Kemijskega inštituta proti notranjemu dvorišču stoji na pol prerezan nekdanji NMR spektrometer. Tiste, ki se v vsakdanjem hitenju sprehajajo mimo, nase opozarja s prav posebnim zvokom in vabi k raziskovanju zvokov rotirajočih se molekul.

Gre za umetniško delo, ki je odsluženemu spektrometru s prelevitvijo v interaktivno zvočno instalacijo podaljšalo življenje. Instalacija je delo Nike Erjavec in Doroteje Erhatič, ki sta bili ob začetku projekta, ki ga je nato za nekaj časa prekinila korona, še podiplomski študentki Oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, danes pa sta že alumni.

Mentorja projekta sta bila prof. Alen Ožbolt, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Janez Plavec, vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu.

Več tukaj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je od 26. do 30. septembra gostila 4. Dneve harmonike 2022 AccMusLink22. Dogodek, ki ga poleg Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani podpirajo partnerske izobraževalne institucije iz Bratislave, Parme, Turkuja in Łódźa, so zaznamovali številni mojstrski tečaji in koncerti, ki so potekali v prenovljenih prostorih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter Mali galeriji Banke Slovenije.

Poleg mojstrskih tečajev smo lahko prisluhnili različnim koncertnim matinejam profesorjev in študentov harmonike, predavanjem, dogodek pa je se je zaključil s koncertom harmonikarskega orkestra AccMusLink22 pod dirigentskim vodstvom prof. Stjepana Vugerja.

Več tukaj.

5. oktobra 2022 je v okviru BIO27 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) potekal dogodek Zgodba o juti, interaktivna predstavitev kreativnega potenciala materiala, s katerim se v vsakodnevnem življenju srečamo le redko – jute.

Projekti študentov magistrske stopnje industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v »predkoronskem« letu so dokaz, da je mogoče na prvi pogled še tako neuporaben odpadek predelati za vsestransko uporabo, bodisi kot nov izdelek z drugim namenom ali kot surovino za nadaljnjo uporabo v proizvodnih procesih. Iskanje nove uporabe tega materiala, pa, kot pričajo tudi projekti študentov, vodi do presenetljivih inovacij, s katerimi bi lahko reševali pereče probleme embalaže za enkratno uporabo.

Juta se najpogosteje uporablja za transportne žaklje kavnih zrn, v Sloveniji pa se večina tega materiala zavrže in pristane v sežigalnici. Surovino, svoje eksperimentalne izkušnje in potencial za uporabo sta predstavili izr. prof. mag. Barbara Prinčič in magistrska kandidatka Julija Karas s smeri Industrijsko oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na dogodku je bila juta v različnih pojavnih oblikah na razpolago za ogled in otip, v živo je bila predstavljena tudi različna uporaba jute v povezavi z drugimi materiali.

Več tukaj.