Z današnjim dnem se na Univerzi v Ljubljani začenja Teden univerze, na katerem bomo predstavili najodličnejše raziskovalne dosežke, podelili častne nazive, plakete, nagrade in priznanja tistim, s pomočjo katerih je Univerza v Ljubljani iz leta v leto boljša univerza. K temu so prispevali tudi posameznice in posamezniki s področja umetnosti in kulture, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge redno zaposlenega posameznika/zaposlene posameznice na Univerzi v Ljubljani pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja univerze in za krepitev njenega ugleda prejmeta prof. Pia Brodnik z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter prof. Vasilij Meljnikov z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Svečano listino mladim visokošolskim učiteljem/učiteljicam in visokošolskim sodelavcem/sodelavkam za izjemne pedagoške in raziskovalne ter umetniške dosežke prejme doc. dr. Luka Repanšek z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Podelitev zlatih plaket in svečanih listin mladim visokošolskim učiteljicam/učiteljem in visokošolskim sodelavkam/sodelavcem bo potekala v torek, 29. novembra 2022, ob 11. uri na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani.

Svečano listinoza študente/študentke Univerze v Ljubljani vseh treh stopenj za najboljše študijske dosežke prejmeta Ana Karlin z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Jerca Rogelj z Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Podelitev svečanih listin za najboljše študijske dosežke bo v sredo, 30. novembra 2022, ob 11. uri.

Priznanje za posebne dosežke študentov/študentk Univerze v Ljubljani prejmejo Nikola Pajanović z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Katarina Kralj z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Urh Tacar z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, skupina študentk in študentov za projekt FUTR ZA JUTR (Tjaša Mužina, Maruša Dolinar, Pia Groleger, Žan Girandon, Luka Pleskovič, Simon Izidor Rozman) z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Blaž Šenica s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Uroš Mikanovič s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter skupina študentk in študentov, ki so sodelovali pri pripravi razstave in filma, posvečenih Joannisu Kapodistriasu (Eva Avguštin, Marija Braniselj, Matic Kristan, Sara Križaj, Rok Kuntner, Tjaša Šimunić, Kajetan Škraban), z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Podelitev priznanj študentkam/študentom za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti se bo odvila v sredo, 30. novembra 2022, ob 14. uri.

Priznanje strokovnim delavcem/delavkam Univerze v Ljubljani prejme Peter Pulin z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Podelitev priznanj strokovnim sodelavkam in sodelavcem bo potekala v četrtek, 1. decembra 2022, ob 11. uri.

Naziv zaslužni profesor/zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, ki ga podeljujemo upokojenemu rednemu profesorju/upokojeni redni profesorici Univerze za prepoznaven prispevek pri delovanju, ugledu in razvoju Univerze v Ljubljani, prejme prof. mag. Ivan Florjanc z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Svečana podelitev nazivov zaslužna profesorica in zaslužni profesor bo v četrtek, 1. decembra 2022, ob 14. uri.

V petek, 2. decembra 2022, bomo podelili Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani študentkam in študentom. S področja umetnosti sta nagrajeni Nina Tovornik z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (Dosežki na področju kiparstva v javnem prostoru: Umotvor – skulptura igralo in Črna – svet v malem – javna plastika; mentor: doc. Tomaž Furlan) ter Maruša Turnšek s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (Gremo v Trgovino! Idejna zasnova družbenega generatorja na primeru prenove nakupovalnega centra Vič v Ljubljani; mentor: doc. Matija Zorc).

Slovesna podelitev Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani študentkam in študentom se bo začela ob 11. uri.

V soboto, 3. decembra 2022, na rojstni dan Univerze v Ljubljani bo deželni dvorec odprl vrata širši javnosti.

Univerza v Ljubljani že od svoje ustanovitve leta 1919 domuje v deželnem dvorcu. Tako smo po obeležitvi stoletnice Univerze v Ljubljani v letu 2019 letošnje leto posvetili njegovi 120-letnici s postavitvijo razstave Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani in tako predstavili več kot stoletje trajajoče sobivanje.

Na dan odprtih vrat bosta študentki muzejske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Kristina Filipčić in Katja Kadivec obiskovalce popeljali po hodnikih in dvoranah 120 let starega deželnega dvorca. V slabi uri trajajočem vodenem ogledu bosta predstavili muzejsko in umetniško zbirko Univerze v Ljubljani ter izpostavili nekaj zgodovinskih mejnikov najpomembnejše slovenske visokošolske in raziskovalne ustanove.

Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so se zaključili Dnevi odprtih vrat – cikel dogodkov ob selitvi v nove prostore, ki so potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Dnevi so se začeli s svečano akademijo, na kateri je dekan prof. Marko Vatovec podelil zahvale zaslužnim posameznikom za izvedbo tega daljnosežnega in dolgotrajnega projekta.

Pogovorni večer na temo Akademija za glasbo – nekoč in danes, ki ga je moderirala muzikologinja Veronika Brvar, je z različnih vidikov predstavil okolje, v katerem je akademija nekoč delovala, in izboljšave, ki jih prinaša selitev v nove prostore. Eden izmed umetniških vrhuncev Dni odprtih vrat je bil koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je nastopil pod vodstvom enega najbolj uveljavljenih slovenskih dirigentov, sicer profesorja na akademiji, Marka Letonje. Sledili so številni drugi zanimivi dogodki, kot so otvoritveni jazz večer v Klubu Kazina, vodeni ogledi Palače Kazina z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, prof. Markom Vatovcem, večer samospevov, zborovski večer z naslovom »Zahvalna pesem« ter koncert solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z Orkestrom SNG Maribor.

Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so se sklenili z dvodnevnim mednarodnim znanstvenim simpozijem, na katerem je bilo predstavljenih več kot 40 prispevkov, ki obravnavajo aktualne glasbeno-umetniške in glasbenopedagoške teme in se povezujejo s celotnim glasbeno-umetniškim raziskovanjem in njegovimi interdisciplinarnimi povezavami ter s celotno vertikalo glasbenega in splošnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, različnih oblik neformalnega učenja in glasbenega udejstvovanja.

Več tukaj.

Univerza v Ljubljani je med 21. in 25. novembrom gostila teden zveze EUTOPIA. V pestrem programu, namenjenem širokemu spektru deležnikov, smo pripravili tudi dogodke in aktivnosti s področja umetnosti.

Otvoritveno slovesnost so oblikovali študentke in študenti Univerze v Ljubljani v sodelovanju z rektoratom. Slovesnost je režiral Luka Marcen z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi poskrbel za scenarij. Nastopili so Angelica Christodoulou (vokal), prof. mag. Jaka Pucihar (klavir), Peter Jeretina (bobni), Nejc Klun (bas), Inti Pucihar (vibrafon), Nikola Varžić (orgle) in Martin Pinter (timpani) z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter plesalka Lara Ekar Grlj z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Slovesnost sta moderirala Lara Fortuna in Luka Bokšan z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

V sredo, 23. novembra 2022, se je odvilo prvo srečanje predstavnikov umetniškega področja mreže EUTOPIA, katerega pobudniki smo bili na Univerzi v Ljubljani.

O razstavi

Razstava je mesto, skozi katero lahko vstopimo v ustvarjalni postopek. Naj zveni še tako narobe, v napačnem vrstnem redu, razstavljanje nekega dela vnazaj izpostavlja pogoje kot pogoje, postopke kot postopke, formo in vsebino kot formo in vsebino. Določila ustvarjalnega postopka so nestabilna, dokler se z razstavljanjem ne organizirajo v notranje in zunanje polje, ustvarjanje se opredeli skozi razliko med npr. ateljejskim snovanjem in javnim predstavljanjem. Natančneje, razlika nastopi že z drugim pogledom, s predstavo, da obstaja zunanje gledišče, ki mu bo delo podvrženo. Pogled od zunaj, to gledišče tujega subjekta, je rušilne narave, operira skozi dvojno fantazmo: delu odnaša avtentičnost in mu vnaša smisel.

Ustvarjalni postopek se tako artikulira skozi dialektiko, ki jo vnazaj in vnaprej poganja zunanje polje. Nastop, razgaljenje, ločitev od snovalca, javna razgrnitev postopek demistificira in ga prepiše v berljiv linearni red. Ustvarjanju naenkrat lahko sledimo od točke do točke, vzpostavljeni so mejniki smisla, določene so smeri nujnosti. Hkrati pa se linearni prepis neobhodno zapleta, vozla in ciklično zvrača v izhodišče. Kar nas navdušuje. V odnosu do naslovnika razstava ne spreminja funkcije, enako reže v meso ustvarjanja tako za laične gledalce kot za stroko in ustvarjalce. Vsem se nalaga kot manifestna misel, prisotna odsotnost.

Odboj je rezultat raziskovanja načinov vzpostavljanja dialoga skozi razstavo in z razstavo, dialoga med njimi, nami, vami in vsem, kar se je nakopičilo vmes.

Avtorice in avtorja: Rok Černezel, Tine Lisjak, Hana Podvršič, Lana Soklič, Vita Tušek, Betsabea Vernik, Lara Žagar

Mentorji /moderatorji: doc. mag. Emina Djukić, izr. prof. Peter Koštrun, doc. Peter Rauch
Produkcija: UL ALUO
Podpora: Svet za umetnost UL, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Koroški pokrajinski muzej, Boštjan Bugarič, Avtomatik Delovišče, Mestna občina Koper, doc. dr. Mojca Puncer, dr. sc. Sandra Križić Roban, prof. Alen Ožbolt, doc. Matej Stupica, Sara Rman
Kustos MGBS: Vladimir Vidmar

Razstava je na ogled do 7. decembra 2022.

Med 22. in 27. novembrom 2022 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal 38. Slovenski knjižni sejem. Založba Univerze v Ljubljani se je na sejmu predstavila s skupno stojnico, kjer je bilo razstavljenih skoraj 300 knjižnih novosti 21-ih članic UL. Zanimanje za stojnico je bilo med obiskovalci zelo veliko, saj je bilo razprodanih kar nekaj knjig, prav tako pa so prejeli zelo pozitivne odzive na povezovanje založniške dejavnosti na Univerzi v Ljubljani.

Sejem pa bo v virtualni obliki trajal še teden dni dlje, tako da lahko vsi zamudniki v času od 28. novembra do vključno 4. decembra 2022 kupci v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani veliko večino knjig kupite z 20-% popustom.

Vabljeni!

Doc. mag. Robert Černelč z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljšo scenografijo za film Ptičar (za katerega je tudi napisal scenarij in ga režiral).

Utemeljitev: Scenografija oblikuje izčiščeno likovnost. Prostor in celoten film se spretno sprehajata med sanjami, spomini in stvarnostjo. Scenografijo odlikujejo podobe drobnih predmetov, ki nam pripovedujejo svoje zgodbe. Z minimalnimi sredstvi avtor suvereno sestavi močno vizualnost tega zelo posebnega filma.

Več tukaj.

Kratki igrani film Soseda je prejel posebno omembo na festivalu 2022 Student World Impact Film Festival.

Čestitke scenaristu in režiserju Jušu Hrastniku, soscenaristki Heleni Šukljan, direktorici fotografije Veroniki Francesci Štefančič, montažerju Cirilu Zupanu, ostali ekipi, zasedbi ter seveda mentorjem!

Več o filmu tukaj.

Ob Mednarodnem dnevu animiranega filma so na 25. Festivalu slovenskega filma podelili tudi stanovske in študentske nagrade Društva slovenskega animiranega filma (DSAF).

Čestitke študentki smeri Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Gaji Jenko Mihelič (Posebna omemba v kategoriji študentskih nagrad za film Metro/Free Ride) in sodelavki na isti smeri Špeli Čadež (Nagrada DSAF za najboljšo režijo animiranega projekta 2022 za film Steakhouse).

Več tukaj.

Razstavni paviljon Mitnica, zelenica pred Snežniško ulico 5, Ljubljana

(Galerijsko dejavnost v paviljonu Mitnica načrtujeta in izvajata Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Nekoč je bila Mitnica premična carinarnica na slovensko-italijanskem mejnem prehodu. V okviru mednarodnega projekta MACC - Postavitev Konservatorskega centra modernih in sodobnih umetnosti s sedežem na Zavodu za gradbeništvo Slovenije – pa je bila prenesena na sedanjo lokacijo, kjer je danes manjši razstavni prostor, kjer študentje in diplomanti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter drugi vabljeni avtorji na ogled mimoidočim razstavijo svoje projekte. V obeh scenarijih, nekoč kot carinarnica in danes kot razstavni paviljon, Mitnica z žepnim parkom ob Aškerčevi predstavlja pomembni orientir in zeleni ambient v prometno obremenjenem prostoru. Prav zaradi hrupa, izpostavljenosti lokacije in dotrajane urbane opreme je park neprijeten za daljše zadrževanje ljudi ter skupaj z Mitnico potreben celovite prenove.

Študenti so v letnem semestru 2021/22 v obliki intenzivne delavnice, raziskali in predstavili tri možne scenarije prenove te, za Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, pomembne javne površine. Žan Pirman in Petra Pogačnik obstoječo zelenico spremenita v Gozdič. Vzdolž Snežniške ulice pa združita pločnik z zunanjim predprostorom Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v enovito dokaj široko promenado. S tem razbremenita obstoječo ozko peš povezavo med ožjim centrom in južnim delom Ljubljane in pripravita prostor za Mitnico, ki postane dostopna z vseh strani, ter kolesarnico.

Zamisel Krištofa Pirca in Jakoba Podleska se imenuje Monte Violetto. Prostor zelenice potlakujeta z večbarvnimi ploščicami v podobnem vzorcu, kot ga ima mozaik na fasadi Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Najbolj hrupen vogal, ki meji na hrupno Aškerčevo cesto, pa zavarujeta z vzpetino - stopničastimi kaskadami in ustvarita kotičke za posedanje in komunikacijo. Med kaskade zasadita drevesa, ker želita ohraniti obstoječi zeleni žep.

Predlog Valentine Nedaković in Hane Perkat, Glicinija krinolina, v obstoječo lokacijo poseže z novo arhitekturno intervencijo - pergolo v obliki cilindra, ki jo obrastejo ovijalke, na primer glicinija. V notranjosti okrogle forme ustvarita mirnejši poljavni prostor za druženje in ustvarjanje.

Študenti:Žan Pirman in Petra Pogačnik, Krištof Pirc in Jakob Podlesek, Valentina Nedaković in Hana Perkat

Mentorja: prof. Jurij Sadar, u. d. i. a. in asist. Ana Kreč, m. i. a.

Več tukaj.

Razstava diplomskega dela,
1. 10. – 10. 11. 2022
Razstavni paviljon Mitnica, zelenica pred Snežniško ulico 5, Ljubljana

Razstava prikazuje rezultat diplomskega dela, kolekcijo z naslovom »Med škarjeroko in klekljeroko« ter s podnaslovom »Rezultati tehnološke dobe«. Kolekcija je sestavljena iz petih silhuet, ki s predelavo oblačil in kompozicijo čipke pripovedujejo o negativnih ter pozitivnih posledicah tehnološke dobe.

Temeljno razmišljanje izdelave kolekcije izhaja iz knjige »A labor of love«. Knjiga nam predstavi filozofijo za novo obdobje etičnega oblikovanja na različnih nivojih ter pomen kreativnosti v sodobnem času, ki jo simbolizira z roko Edwarda Scissorhandsa. Ob nastajanju kolekcije me je ta simbolna primerjava roke vodila v nadaljnjo raziskovanje. Kaj pomeni ročno delo v obdobju tehnologije? Ali so ročna dela v sodobni družbi relevantna? – to so postala moja osebna izpraševanja pri oblikovanju kolekcije. Temu je sledil pregled razstave Manus x Machina: moda v obdobju tehnologije, ki povzame ročna dela v modni industriji v obdobju tehnologije. Ugotovila sem, da je ročna izdelava pogosto prinesla inovacije. Pa tudi to, da vključevanje ročnih tehnik ne pomeni le iskanje dodatne vrednosti na nivoju ročne izdelave, temveč medgeneracijsko povezovanje in pomen predajanja znanja iz starejše generacije na mlajšo.

Pri snovanju kolekcije sem torej izhajala iz filozofije knjige, omenjene v zgornjem odstavku, ki napoveduje novo obdobje. Temelji na razmišljanju, da so vsi materiali živi in je njihovo energijo treba porabiti. Tako sem celotno kolekcijo oblikovala iz oblačil iz druge roke. Spoznala sem, da dekonstrukcija zavrženih oblačil ni samo dobra trajnostna praksa (kot zmanjševanje odpadkov), ampak je lahko tudi zelo kreativna ter poučna. Primer tega je prvotna srajca četrte silhuete, pri kateri sem po razparanju ugotovila, kako je kroj spojen oziroma modeliran in kako ga lahko na nov način preoblikujem v novo silhueto srajce. Za ravnotežje med oblačili iz druge in prve roke sem v kolekcijo vključila tradicionalno idrijsko čipko. Pri vsaki silhueti sem čipko želela vključiti na sodoben način, jo s tem modernizirati ter s tem ovreči stigmo.

Mentorica: prof. Nataša Peršuh

Več tukaj.

Med 2. in 11. novembrom 2022 je na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani potekala delavnica z naslovom Hibridnost perspektive, ki jo je vodila slikarka in alumna slikarstva Suzana Brborović.

Namenjena je bila poglobitvi zaznavanja pogleda znotraj urbanega okolja skozi načela perspektive in izrazu slednjega skozi tehniko kolaža. Kolažiranje kot eksperimentalna tehnika je na delavnici usmerjalo transformacijo percepcije prostora in dinamizirala načine vizualnega prevajanja. Odpirala je nove/izvirne rešitve pri upodabljanju perspektive, kjer so črta, tekstura, barva in distanca do horizonta igrali ključno vlogo. Prostor so udeleženci definirali skozi osnovna načela perspektive in poskušali raziskati: kako skozi postopke fragmentiranja in reduciranja ustvarimo popolnoma različne rezultate. Praktični del je spremljal pregled nekaterih primerov uporabe perspektive v kolažu oz. uporabe principa kolaža v slikarstvu.

Delavnica je bila namenjena dodiplomskim študentkam in študentom 1. letnika smeri Slikarstvo ter Video, animacija in novi mediji.
Organizacija delavnice: izr. prof. mmag. Ksenija Čerče

Letos maja je Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prvič obiskal Ibrahim Mahama, umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana. 18. novembra 2022 pa je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani skupaj z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom organizirala prvo uradno srečanje s priznanim ganskim umetnikom, namenjeno vsem študentkam, študentom in zaposlenim na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Mahama, za katerega umetniško prakso je značilna transformacija materialov, preko katere raziskuje teme, kot so migracije, globalizacija ter blagovna in ekonomska izmenjava, je predstavil svoje dozdajšnje projekte, ideje o konceptu bienala ter možnosti potencialnega sodelovanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani na bienalu. Po predstavitvi si je ogledal tudi razstavo študentov fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v Mali galeriji BS.

Na Univerzi v Ljubljani smo odprli razstavo Portreti znanosti, ki prinaša inovativne portrete osemnajstih vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev UL ter zgodovinska portreta dr. Ane Kansky, prejemnice prvega doktorata na Univerzi v Ljubljani in dr. Frana Ramovša, ki je imel 3. decembra 1919 na novoustanovljeni univerzi prvo predavanje.

Fotografsko izvedbo smo zaupali Arneju Hodaliču in Katji Bidovec, ki sta se v zadnjih letih z nekaj odmevnimi projekti specializirala tudi za fotografiranje znanosti.

Na razstavi so predstavljeni raziskovalci in raziskovalke, ki se uvrščajo v vrh domače in mednarodne znanosti. Izbor je nepopoln in naša zaveza je, da ga v prihodnje dopolnjujemo z novimi portreti, napoveduje rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Razstava je del številnih aktivnosti univerze na področju komuniciranja znanosti, utrjevanja zaupanja v znanost in dviga ugleda znanosti v družbi, tokratne fotografije pa dokazujejo, da lahko ravno preplet umetnosti in znanosti ponuja nove možnosti na področju komuniciranja znanosti.

Razstava je na ogled do sredine januarja 2023 na eni najbolj obiskanih lokacij v Ljubljani, Krakovskem nasipu.

Več tukaj.