V soboto, 3. decembra 2022, je na rojstni dan Univerze v Ljubljani deželni dvorec odprl vrata širši javnosti. Univerza v Ljubljani že od svoje ustanovitve leta 1919 domuje v deželnem dvorcu. Tako smo po obeležitvi stoletnice Univerze v Ljubljani v letu 2019 letošnje leto posvetili njegovi 120-letnici s postavitvijo razstave Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani in tako predstavili več kot stoletje trajajoče sobivanje. Na dan odprtih vrat sta študentki Pedagoške fakulteti Univerze v Ljubljani obiskovalce popeljali po hodnikih in dvoranah 120 let starega deželnega dvorca. V slabi uri trajajočem vodenem ogledu sta predstavili muzejsko in umetniško zbirko Univerze v Ljubljani ter izpostavili nekaj zgodovinskih mejnikov najpomembnejše slovenske visokošolske in raziskovalne ustanove.

Deželni stavbni urad je maja 1895 ocenil škodo, ki jo je na stavbi deželnega dvorca povzročil potres, in ugotovil, da stavbe, ki je bila že pred potresom potrebna vzdrževalnih del, ni smiselno popravljati. Deželni zbor je sklenil, da se na mestu starega zgradi novo poslopje, ki mora zagotavljati približno 1.700 m2 prostorskih površin, za kar bi potrebovali 370.000 goldinarjev finančnih sredstev. Za izdelavo gradbenih načrtov so zaprosili arhitekta Raimunda Jeblingerja iz Linza. Njegov projekt je bil zaradi previsokih stroškov zavrnjen. Sledil je natečaj, na katerega sta se prijavila dva avtorja. Prvi projekt je bil odklonjen kot popolnoma neprimeren, drugega, ki ga je izdelal češki arhitekt Joseph Maria Olbrich, je žirija sprva sprejela in mu podelila drugo nagrado, vendar pa so pozneje, zaradi previsokih predvidenih stroškov gradnje, tudi tega zavrnili. Po neuspešnem natečaju so delo zaupali Kranjskemu stavbnemu uradu in v njegovem imenu je načrte izdelal deželni stavbni inženir Jan Vladimir Hrasky. Tudi s temi deželni zbor ni bil povsem zadovoljen. Ker se je izkazalo, da bo gradnja, predvsem zaradi bogatega okrasja, precej dražja od določenega zneska, se je deželni zbor odločili za predelavo načrtov. To so naročili na Dunaju živečemu arhitektu Josipu Hudetzu, ki je popravil zunanjščino poslopja in na novo oblikoval notranjščino. Deželni zbor je v novem deželnem dvorcu prvič zasedal 22. septembra 1903. Univerzitetni arhiv hrani vse načrte, ki so nastali med izbiranjem primernega projekta za novi deželni dvorec in so ob 120 letnici dograditve razstavljeni, vsak s po dvema primeroma.

Poslopje deželnega dvorca je zasnovano kot renesančna palača in ima zaradi razlik v nivojih terena v Gosposki ulici pritličje in tri nadstropja, v drugih ulicah pa zvišano pritličje in dve nadstropji. V reprezentativnem prvem nadstropju je v traktu proti Kongresnemu trgu sejna soba z izhodom na balkon – nekdanja sejna soba deželnega glavarja. Na nasprotni strani, proti Židovski stezi, pa je deželna zbornica, do katere vodi stopnišče tudi iz Vegove ulice. V prvem nadstropju so še drugi bogato dekorirani prostori, v drugem nadstropju pa je zlasti lepa slavnostna sprejemnica deželnega glavarja, ki je bila povezana z njegovim stanovanjem. Zunanjost zaznamuje kranjski deželni grb na pročelju, pod njim je letnica nastanka poslopja. Vse štiri fasade obrobljajo medaljoni z grbi štirinajstih kranjskih mest in trgov.

Med letoma 2000 in 2004 sta bili po študiji, ki jo je pripravil prof. dr. Peter Fister s študenti Fakultete za arhitekturo, prenovljeni notranjost in zunanjost nekdanjega deželnega dvorca. Ker je stavba kulturni spomenik, je bil osnovni cilj prenove v čim večji meri obnoviti njeno prvotno podobo.

Ustanovitev Univerze v Ljubljani in prvi študenti
Leta 1918, ko je na pogorišču avstro-ogrske monarhije nastajala nova država, je skupina vplivnih Slovencev začela akcijo za ustanovitev slovenske univerze. Priprave je uspešno vodila Vseučiliška komisija pri Deželni vladi. 16. julija 1919 je bil na seji narodnega predstavništva v Beogradu soglasno sprejet in 23. julija 1919 od regenta Aleksandra Karađorđeviča podpisan Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Imenovanih je bilo prvih 16 na tujih univerzah in strokovnih ustanovah delujočih univerzitetnih učiteljev, ki so postali matičarji petih fakultet: filozofske, pravne, tehniške, teološke in medicinske. Univerza je svoje prve prostore dobila v kranjskem deželnem dvorcu.

Redna predavanja na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani so se začela 3. decembra 1919. V prvem študijskem letu je bilo redno vpisanih 906 študentov, polovica se jih je na univerzo vpisala neposredno s srednjih šol, druga polovica pa je nadaljevala na tujih univerzah začeti študij. V razmerah po koncu prve svetovne vojne slovenski študenti niso več smeli študirati na avstrijskih univerzah, prav tako na njih niso bili zaželeni profesorji slovenske narodnosti. Ustanovitev Univerze v Ljubljani je možnost visokošolske izobrazbe približala tudi tistim, ki jim je bil študij na oddaljenih tujih univerzah do takrat nedosegljiv.

Leta 1919 se je tako v nekdanjem deželnem dvorcu naselila novoustanovljena prva slovenska univerza, ki se je od prvotnih petih fakultet razvila v skupnost triindvajsetih fakultet in treh umetniških akademij z bogato tradicijo. Univerza v Ljubljani slovi po kakovosti družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih, tehničnih in umetniških študijskih programov ter je osrednja in največja izobraževalna in raziskovalna ustanova in kot taka navzoča po vsem mestu, ki se ponaša z nazivom »univerzitetno«. Njeno osrednje poslopje je simbol Univerze v Ljubljani in temelj njene enotne podobe.

2. decembra 2022 je Upravni odbor Prešernovega sklada v Narodni galeriji oznanil dobitnike Prešernovih nagrad za leto 2023. Poleg multidisciplinarne umetnice Ema Kugler je dobitnik Prešernove nagrade akademski slikar in upokojeni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Herman Gvardjančič, ki mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo!

Več tukaj.

Nagrado Sklada Staneta Severja 2022 za igralsko stvaritev študenta dramske igre prejmeta Mina Švajger in Matevž Sluga za vloge v produkciji dramske igre tretjega letnika Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, premierno uprizorjene 2. februarja 2022 po motivih dram Tennesseeja Williamsa (Steklena menažerija, Mačka na vroči pločevinasti strehi, Bambina).

Več o obrazložitvi tukaj.

Na Urban Planners Exhibition 31 Društva urbanistov RS je raziskava Port city development on the northern Adriatic Sea coast prejela 3. nagrado.
Nagrado so prejela dela študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani: Emirhan Alp, Luka Figar, Marjan Gracar, Matija Juranović, Mar Lopez Jaren, Yago Martín, Nađa Milaš, Marcin Śliwiński, Martin Valinger, Arne Vitorovič.
Raziskavo sta vodila izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski in asist. dr. Tomaž Berčič v okviru predmeta Parametrično oblikovanje in GIS.

Severni Jadran leži na stičišču pomembnih geostrateških in geopolitičnih območij. Kartiranje topografije, ladijskih poti, lokacije pristanišč, urbanizacije, železnice in ceste, v istem merilu in z istimi reprezentativnimi elementi prikazuje ne le trenutno stanje območij, temveč tudi edinstven urbanistični razvoj pristaniških mest ob severnojadranski obali. Raziskava razkriva različne okoliščine, v katerih so ta pristaniška območja nastala, obstajala in ostala odporna. Smernice za izbiro meril, podatkovnih slojev in ravnanje s podatkovnimi viri (različica z dne 18. maja 2020) je pripravila Yvonne van Mil. 

Več tukaj.

Prof. dr. Petra Černe Oven z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je bila povabljena k žiriranju The ADC Annual Awards, najprestižnejših in najstarejših oblikovalskih nagrad, katerih 102. edicija se bo odvila prihodnjo pomlad v New Yorku. 

Nagrade ADC so največja podelitev panožnih nagrad na svetu z več kot 100-letno neprekinjeno tradicijo. Zadnja leta delujejo pod okriljem vplivne neprofitne skupnosti The One Club for Creativity, ki na globalnem nivoju združuje večje število podobnih kreativnih iniciativ, s svojim delovanjem pa spodbuja konkretne družbene premike v smeri večje inkluzije, raznolikosti in spolne enakosti.ADC slavijo najboljše ustvarjalke in ustvarjalce na raznolikih področjih oblikovanja, od vseh vrst vizualnih komunikacij (tipografija, grafično oblikovanje, fotografija, ilustracija itd.) do oblikovanja embalaže in izdelkov, izkustvenega in arhitekturnega oblikovanja ter mode, pri čemer dajejo poudarek umetniškemu pristopu in mojstrstvu izdelave.

Prof. dr. Petra Černe Oven se je letos, kot nesporna strokovnjakinja na dotičnem področju, pridružila žiriji v kategoriji Tipografija.

Več tukaj.

O razstavi
Zgodovina je sestavljena iz prelomov, diskontinuitet in prenosov. Matematik Al Horizmi, ki je v 9. stoletju živel na področju današnjega Uzbekistana, je prevzel indijski desetiški sistem in začel uporabljati t. i. arabske številke. Danes se po njem (lat. Algorizmi) imenujejo algoritmi, tudi računalniški procesi, ki ustvarjajo vzporedno, izračunano resničnost. V trenutku stika med človeško kulturo, ki se na več ravneh kaže kot problematična, in postopnim napredovanjem umetne inteligence se spreminja paradigma: na novo določamo razmerja moči in načine pomenjanja.
Študenti računalništva in informatike, multimedije, industrijskega in grafičnega oblikovanja se lotevajo artikulacije povezav med vizualnim komuniciranjem, metodami računalniškega vida in slikovno zbirko del iz zgodovine umetnosti. Rezultati so številni prototipi, ki izhajajo iz različnih vizij in poudarkov posameznih disciplin. V nasprotju z aforizmi, ki zajemajo splošnost, so predstavljeni projekti izrazito partikularni, zamejeni in eksperimentalni odgovori na izzive razumevanja slikovnih podob v hibridnem človeško-algoritmičnem svetu. Razpon obravnave problema sega od načrtovanja uporabniških vmesnikov za pregledovanje velikih zbirk slik z izumljanjem novih vstopov za uporabnike skozi kontekstualizacijo in socializacijo, do gradnje povezav med virtualnim in dejanskim muzejem na participatornih platformah poučnih iger in fotogrametrično obogatene virtualnosti; od računalniških analiz likovnega in filmskega jezika, do imaginacije in animacije matematičnih konceptov. Na razstavi bosta predstavljena tudi Pesmomat in posebna glasbena klóp.

Mentorji: prof. dr. Narvika Bovcon, asist. Blaž Meden, prof. dr. Franc Solina, pred. dr. Borut Batagelj
Produkcija: UL Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL Fakulteta za elektrotehniko
Kustos MGBS: Vladimir Vidmar

Več tukaj.

Na drugi razstavi cikla ALUO v Knjigarni FF se predstavlja Svitlana Ryabishchuk (1998, Čerkasi, Ukrajina), podiplomska študentka grafike in slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Njeno delo temelji na ukrajinski ljudski kulturi, dediščini, folklori, sovjetski ikonografiji in človeški izkušnji integracije v nov družbeno-kulturni prostor. Znotraj svoje umetniške prakse avtorica eksperimentira s sovjetskimi artefakti, ki jih integrira v slikarski medij, prostorsko postavitev in medij grafike. Pri svojem delu raziskuje naravo sovjetske dediščine in postsovjetske realnosti, njenih posledic do današnjega dne. Pri tem jo zanima poskus ohranjanja, arhiviranja in prenašanja kulturne vrednosti objekta s preobrazbo likovnega motiva in podobe.

Ali veš, da te lahko ubijejo, medtem ko čakaš v vrsti na kruh? / Did you know you can get killed while waiting for bread?
Razstavljeno delo, ki je nastalo pod mentorstvom izr. prof. mag. Zore Stančič, je postavljeno v kontekst rusko-ukrajinske vojne. Govori o incidentu (vojnem zločinu), v katerem so 16. marca 2022 v mestu Černigiv ubili deset ukrajinskih civilistov, ki so čakali v vrsti za kruh.
Vektorsko spremenjene podobe grafik izhajajo iz virtualne ponazoritve obdelave žita in peke kruha iz mobilne igre Township – ta simbolično ponuja možnost združitve kmetijske dejavnosti in urbanega gradbeništva.
Grafike prikazujejo naključno nastale vzorce, ki spominjajo na oblike ruševin številnih ukrajinskih mest med vojaško agresijo. Ali bo »žitnica Evrope« lahko vstala iz ruševin?

Razstava je na ogled do 1. februarja 2023, v času odprtosti Knjigarne FF (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00).

Več tukaj.

ZGODOVINA PRIHODNOSTI je naslov študentskega projekta, izvedenega na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja, asist. Ane Kreč in teh. sodelavca Lovrenca Kolenca. Projekt je bil med februarjem in majem 2020 razstavljen v Plečnikovi hiši, razstava pa je bila zaradi pandemije koronavirusne bolezni večino časa zaprta za javnost. Ob zaključku Plečnikovega leta zato projekt v manjši obliki in s tiskom publikacije ponovno obujamo in razkrivamo javnosti.
Knjiga in razstava predstavljata serijo fotografij in aksonometričnih risb abstraktnih modelov iz lesa, epoksidne smole in mavca – t. i. »praelementov«, v katerih so študentje strnili ideje izbranih primerov Plečnikove arhitekture. Z njihovim prikazom v obliki tridimenzionalnih arhetipskih predmetov so ustvarili bogat, univerzalen in jasno razpoznaven arhitekturni vokabular, ki je spodbudil zasnovo novih seminarskih projektov.
Praelementi, v katerih se prepletata preteklost in sedanjost, so v knjigi in na razstavi predstavljeni kot samostojni artefakti v »kabinetu čudes«, osvobojeni teže arhitekturnega projekta in ujeti skozi fotografski objektiv Matevža Paternostra. 

Več tukaj.

Ideja za knjigo umetnika z naslovom FRAGILE se je oblikovala nekaj tednov pri Uvodnem seminarju (študijsko leto 2022/23) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani skozi pogovore s študenti druge stopnje študija grafike, raziskovanje samega medija knjige umetnika, fanzinov in tehnike sitotiska, ki smo ga določili vnaprej. Izhajali smo iz tega, da je lahko ironično tudi likovno delo in četudi ironijo razumemo v njeni verbalni formi, nima svojega bistva v besedah, pač pa je bistvo njenega delovanja vzpostavljanje odnosa med dvema pomenoma. Nosilci pomena pa so lahko besede, zvoki, gibi ali vizualne podobe. Na likovno vizualen način smo želeli ironizirati in postaviti pod vprašaj predstave o svojih pozicijah, veličini, egu ... Uporabili smo samoironijo kot sredstvo posmeha in distance do samih sebe, pa tudi kot poskus dojemanja in sprejemanja paradoksalnosti sveta, ki nas obkroža. Ravno zaradi teme, ki se nam je zdela osebna in občutljiva, sva se v sam proces ustvarjanja vključila tudi mentorja in enakopravno sodelovala pri nastajanju knjige.
Knjigo smo tiskali v začetku decembra 2022 v grafični delavnici v Hiši kulture v tehniki sitotiska v štirih barvah na različne vrste papirja. Nastala je v sodelovanju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Hiše kulture v Pivki ter je skupni projekt študentov magistrskega študija grafike Špele Ambrož, Ane Govc, Vanese Hochkrout, Mihe Majesa, Ane Marije Rauch, Yuen Sze Tsang ter mentorjev Leona Zuodarja in Zore Stančič.  

Izšla je nova, druga letošnja številka znanstvene revije Amfiteater, edine slovenske znanstvene revije za področje teatrologije in študijev scenskih umetnosti. Tokrat prinaša temi, ki ju raziskujemo v zadnjih dveh letih. Prva so spremembe v dramski pisavi in gledališču po letu 2000, druga pa vprašanje skupnosti v uprizoritvenih umetnostih. O obeh smo diskutirali na Amfiteatrovih simpozijih v letih 2020 in 2021, v objavljenih razpravah pa dobivata bolj jasno in izčiščeno obliko.

 Številko uvaja razprava Tomaža Toporišiča »Kako lahko v umetnosti in teoriji interpretiramo (ne več) dramske tekste in gledališče?«, nadalje Almir Bašović osvetljuje postdramsko gledališče kot kontinuiteto tradicije, prvi del številke pa dopolnjuje empirična raziskava Kim Komljanec o sodobni slovenski dramatiki. Tema skupnosti se tokrat veže na t. i. male umetnosti (kleinkunst) in jo odpira beograjska raziskovalka Irena Ristić, medtem ko Zala Dobovšek v svoji razpravi razgrne aktualno sceno malih umetnosti pri nas. Številko zaključuje recenzija knjige Zakaj gledališče: kriza in prenova mladega nemškega teatrologa in kritika Jakoba Haynerja, ki jo je napisala Tajda Lipicer.
Revija Amfiteater izhaja v soizdajateljstvu Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT).

 Več tukaj.

Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Moderna galerija v Ljubljani poglobljeno sodelujeta že od leta 2013. Skupaj s študenti konservatorstva-restavratorstva uresničujeta strokovne in raziskovalne cilje tako na področju diagnostike, dokumentiranja, posegov in preventivne konservacije kot tudi pri ozaveščanju in izobraževanju širše javnosti. 

Pri konserviranju-restavriranju umetnin, zlasti modernih in sodobnih, ni rutine. Pri nekaterih modernih umetninah lahko vsaj delno še sledimo pravilom obravnavanja, ki veljajo za starejše umetnine (tako sta, denimo, umetnika Marij Pregelj in Gabrijel Stupica še upoštevala tehnološka pravila), že pri drugih umetninah s srede prejšnjega stoletja in še posebej pri sodobnejših delih pa to ne velja več.
Vsi predstavljeni projekti odstirajo prav to raznolikost v pristopih in s svojo prepletenostjo omogočajo lažje razumevanje obravnavane problematike, ki sega v obdobje od začetka 20. stoletja do danes. Ponekod stopajo v ospredje etična vprašanja, ponekod raziskave, usmerjene v materialno zgradbo, tehnologijo nastajanja umetnin ali v iskanje razlogov za nastale ali nastajajoče poškodbe, drugje konservatorsko-restavratorski posegi sami, včasih pa so rešitve povezane s preventivno konservacijo. K slednjemu sodi tudi ozaveščanje najširše javnosti (vseh generacij in tudi ranljivih skupin), ki s svojim razumevanjem in pristopi lahko veliko pripomore k daljšemu obstoju umetnin.

Razstava, ki je del 15. Konservatorsko-restavratorske Transverzale, je na ogled v Moderni galeriji MG+, dvorane I–V, do 2. aprila 2023. 

Vodje projekta: Nada Madžarac (Moderna galerija v Ljubljani), Mirta Pavić (Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu), Tamara Trček Pečak (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani).

Več tukaj.

Projekt in razstava odpirata razmišljanje o modi prihodnosti, sobivanju narave in tehnologije ter izpostavljata sodobne tehnološke procese in trajnostna načela. Na razstavi so predstavljene prakse in vsebine, ki odpirajo nova polja v razumevanju in dojemanju sodobne mode in oblikovanja ter vzpodbujajo razmislek o možnostih, ki jih odpirajo personalizacija, digitalizacija, biotehnologija, elektronika in eksperimentiranje z novimi tehnologijami. Vključuje rezultate štirih delavnic skozi katere so študenti oblikovanja tekstilij in oblačil na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvijali lastne inovativne koncepte in projekte. Delavnice so vključevale konkretne izkušnje študentov z novimi materiali, procesi in tehnologijami.

Mentorji delavnic: Nastja Sagadin Grmek /CLO3D/, Petra Jerič /Biorazgradljivi materiali/
Lavoslava Benčić in Nejc Stupan /Mehka elektronika/, Tina Verbič /Eksperimentalne metode krojenja/.
Projekt in razstavo je sofinanciral Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje.

Razstava je na ogled v galeriji Mitnica in v 6. nadstropju Oddelka za tekstilstvo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Snežniška 5, do 30. decembra 2022.

V prvi polovici decembra je na kar treh koncertih – v Kropi, Slovenj Gradcu in Ljubljani – nastopil Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Zasedba, ki deluje pod vodstvom doc. Janeza Podleska, je tokrat na oder postavila Koncert za violino in orkester v D-dur L. van Beethovna, kjer je kot solistka nastopila Vivijana Rogina, ter Simfonijo št. 101 v D-duru J. Haydna, poznano tudi pod nadimkom »Ura«. Orkester je obe poslastici za ljubitelje glasbe klasicističnih mojstrov izvedel z izjemno natančnostjo, prav tako pa neverjetnim zanosom mladih glasbenikov.

Hkrati je s tretjim koncertom, sicer delom abonmajskega cikla Tutti, izvedenim 14. decembra 2022 v Slovenski filharmoniji, potekala tudi podelitev Prešernovih nagrad Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Za svoje umetniške dosežke in koncertne izvedbe v študijskem letu 2021/2022 je nagrado prejelo enajst študentov.  

Več tukaj.

Razstava naslavlja problem odpadkov iz storitvenega procesa v Luki Koper. Trpežni poliestrski transportni trakovi, ki jih letno zavržejo 21 ton, žal končajo v sežigalnici. Podiplomski študentke in študenti smeri Industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani so (pri predmetu Trajnostno oblikovanje v študijskem letu 2021/22) skozi različne stopnje eksperimentalnega dela iskali idejne rešitve, s katerimi v duhu smernic krožnega gospodarstva nakazujejo možnosti uporabe zavrženih trakov ter njihovo ponovno uporabo v drug namen, s ciljem podaljšanja življenjske dobe tega tako trpežnega, trajnega materiala. Oblikovalski idejni predlogi, izvedeni do faze prototipov ali modelov, prikazujejo delo in način razmišljanja, ki se pričakuje za tako zaželeni zeleni preboj.

Avtorice in avtorji: Lea Berlic, Urban Boštic, Karel Filip Drobne, Lara Gorenc, Jakob Kolman, Riia Lepistö, Julijana Milharčič Hladnik, Meta Mramor, Mori Sikora, Marija Staničić
Mentorica: izr. prof. mag. Barbara Prinčič
Koprodukcija: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Mestna občina Koper, Luka Koper

Več tukaj.

Razstavo o Joannisu Kapodistrisu, ki je letos prejela nagrado Univerze v Ljubljani za posebne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti, so v petek, 9. decembra 2022, odprli v srbskem jeziku v Centru za grške študije Univerze v Banja Luki. Za prevod v srbski jezik sta poskrbeli dekanja tamkajšnje Filološke fakultete Biljana Babić ter študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Katarina Peklaj, na otvoritvi pa so poleg dekanje spregovorili še veleposlanik Republike Grčije v Sarajevu Dimitris Papandreou, Jerneja Kavčič z Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Matic Kristan, študent klasične filologije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot predstavnik študentov, ki so pripravljali razstavo.
Razstava bo v Banji Luki na ogled do 15. januarja 2023, in sicer v galeriji Đura Jakšić tamkajšnje Filološke fakultete.
Postavitev razstave v srbskem jeziku sta omogočila Veleposlaništvo Republike Grčije v Sarajevu ter Grško ministrstvo za zunanje zadeve – Generalni sekretariat za grško diasporo.