Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) spada v mlajšo generacijo članic Univerze v Ljubljani (UL). Morda se mora ravno zaradi tega, ker še ni stoletnica, bolj truditi, da si v razmerju z uglednimi področji naravoslovja, tehnike, družboslovja in humanistike utrjuje svoj položaj. V zadnjem času se vidnost umetniških področij povečuje, saj Svet za umetnost UL skrbi za podporo, aktualno spremljanje likovne produkcije in promocijo dosežkov s področij slikarstva, kiparstva, grafike, fotografije, ilustracije, arhitekture, krajinske arhitekture, grafičnega, industrijskega in tekstilnega oblikovanja na fakultetah in akademijah. V prostorih na eni najboljših galerijskih lokacij v Ljubljani, v reprezentančni Mali galeriji Banke Slovenije, organizira redni razstavni program.

Ambicija UL se zdaj prestavlja na višjo kakovostno stopnjo. Ne želi biti le spodbujevalka in spremljevalka aktualnega umetnostnega dogajanja, pač pa tudi varuhinja umetnostnega spomina. V umetniško opremo prostorov Rektorata so že nekaj let vključena skrbno razmeščena in po muzejskih standardih opremljena umetniška dela iz zbirke UL, za kar skrbi ALUO. V postavitvi so dela od ustanovitve in začetka delovanja Akademije upodabljajočih umetnosti leta 1946, ko je njen prvi rektor in profesor grafike Božidar Jakac, najzaslužnejši za ustanovitev nove akademije, začel snovati zbirko študentskih grafik. Nekaj let zatem so sledili prvi odkupi, tedanja ljudska oblast pa je akademiji iz Federalnega zbirnega centra namenila lepo število umetniških del, med katerimi je bilo nekaj prestižnih. V šestdesetih letih so sledili novi odkupi za zbirko in prve donacije. Veno Pilon je podaril svoj portret, delo armensko-italijanskega slikarja Grigorija Šiltjana (Gregoria Sciltiana), Božidar Jakac pa zgodnji portret Franceta Prešerna in več lesorezov. Galerijski svet UL, ki je bil predhodnik Sveta za umetnost, je po letu 2010 ob razstavah v prostorih Rektorata poskrbel tudi za nekaj novih pridobitev za zbirko (slike Emerika Bernarda, Janeza Bernika, Hermana Gvardjančiča, Jožefa Muhovič in drugih). ALUO je vseskozi skrbela za promocijo zbirke z razstavami. Med letoma 1989 in 1994 so se zvrstile predstavitve zbirke študentskih grafik iz obdobja 1951–1994 v spodnjih prostorih ljubljanske Moderne galerije, od leta 1998 pa je zbirka slikarskih in kiparskih del gostovala po nekaj slovenskih galerijah.

ALUO se kot skrbnica zbirke UL ne ukvarja le s popisovanjem in proučevanjem del, pač pa se njen Oddelek za konserviranje in restavriranje dejavno vključuje v skrb za ohranjanje premične kulturne dediščine. Leta 2006 je bil uspešno zaključen projekt restavriranja in konserviranja velike večfiguralne slike Mateja Sternena z naslovom 1575 s prizorom iz zgodovine slovenskega protestantizma, ene pomembnejših slik iz zbirke, ki je na ogled pred prostori rektorja. Veliko večji del zbirke, kot je na ogled javnosti, je skrbno shranjen v depojih Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Tudi UL želi biti med tistimi, ki skrbijo za celostno ohranjanje kulturne dediščine, zato bodo letos v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane stekle priprave za vpis zbirke UL v register premične kulturne dediščine RS. V besedilu Zakona o varstvu kulturne dediščine je opredeljeno, da je »'zbirka' skupina premičnin s sorodnimi vrednotami dediščine, ki jo lahko povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst«. Kaj povezuje zbirko UL? V njej so predstavljena dela profesorjev in profesoric, ki so ali še vedno poučujejo na ALUO, ter dela drugih predstavnikov in predstavnic modernizma, nekaj pa je starejših umetnin. Njen najraritetnejši del je zbirka študentskih grafik, ki se je s sistematičnim zbiranjem od leta 1946 do danes izoblikovala v najpomembnejšo zbirko grafike na Slovenskem, ki šteje 82.430 grafičnih listov ter predstavlja zgodnje, študijske opuse umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine, nekdanjih študentk in študentov ALUO, danes tudi mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev. Zbirka je izjemno dragocen vir za študij spreminjanja pedagoških praks skozi zgodovino.

Dediščinske vrednote pomagajo utrjevati splošno kulturno zavest in prispevajo k suverenejšemu zavzemanju lastne pozicije v komunikaciji s svetom. Umetniška zbirka je nekaj, kar vrednosti ne more izgubiti, ker je umetnost tako kompleksen in večplasten pojav, da se kriteriji vrednotenja lahko spremenijo, namesto starih pa se pojavijo nove vrednote. Ko sem ob 100-letnici UL pisala o umetniški zbirki UL, sem navedla, da so načela, po katerih naj bi se ravnalo zbirateljsko delo, zajeta v teh konceptih: načrtnost zbirateljske politike, sistematičnost zbiranja, javna dostopnost umetniških del iz zbirke ter seveda njihovo arhiviranje, skrbno varovanje in zagotavljanje trajnosti zbirke. S postopnimi koraki, prvi od njih bo razglasitev zbirke UL za pomembno premično kulturno dediščino, se približujemo izpolnjevanju zgornjih načel.

Ne nazadnje UL deli podobna načela, tako kot so zapisana v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, saj bo z vpisom zbirke v register pokazala, da se aktivno pridružuje prizadevanjem po vključitvi premične kulturne dediščine zaradi njene posebne narave in družbenega pomena v trajnostni razvoj.

STRATEŠKE AKTIVNOSTI IN PODAKTIVNOSTI:

• Nadgraditi podporno okolje za znanstveno in umetniško delo
  Krepiti delovanje članic na področju mehanizmov za boljše mednarodno uvrščanje Univerze v Ljubljani na vseh področjih znanosti in umetnosti
   
• Nadgraditi podporne procese v skupnih službah na Univerzi v Ljubljani
  Vzpostaviti skupno službo na Univerzi v Ljubljani za prenos umetniških dosežkov
   
• Proaktivno iskati strateška partnerstva za prenos znanja in umetnosti
  Proaktivno iskati strateška partnerstva z gospodarskimi, nepridobitnimi in javnimi organizacijami (slovenskimi/tujimi podjetji, kulturnimi ustanovami in združenji)
   
• Spremeniti vrednotenje dosežkov v znanosti in umetnosti
  Pripraviti ustrezne kazalnike kakovosti za vsa področja znanosti in umetnosti
  Umestiti področje raziskovanja v umetnosti v ARRS
  Aktivno sodelovati pri spreminjanju in prilagajanju kazalnikov kakovosti raziskovalne odličnosti v mednarodnem prostoru
   
• Okrepiti internacionalizacijo v znanosti in umetnost
  Nadaljevati vključevanje v nacionalne in mednarodne raziskovalne mreže

UMETNIŠKI PROJEKTI

Svet za umetnost Univerze v Ljubljani bo na podlagi že izvedenega tretjega internega razpisa za delitev sredstev Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje za leto 2023 (so)financiral naslednjih 23 projektov članic Univerze v Ljubljani, namenjenih nadaljnjemu širjenju in poglabljanju umetniškega ustvarjanja.

Cilj projekta KINOFILM (UL AGRFT) je akademijsko kinodvorano odpreti javnosti ter jo razviti v kulturno žarišče znotraj univerzitetnega, mestnega in širšega družbenega tkiva.

AGRFTeater (UL AGRFT) je del projekta AGRFT festival, katerega ambicija in realna želja je, da festival vsako leto v prvem tednu oktobra postane stalnica kulturnega dogajanja na univerzi in stičišče ustvarjanja mladih, na njem pa bodo predstavljene najnovejše in najvidnejše stvaritve študentov.

Sonce x BIEN23 (UL NTF) je projekt, ki predstavlja zasnovo in izvedbo tekstilno umetniških in oblikovalskih del študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF v obliki skupinskih in posamičnih razstav v kontekstu mednarodnega tekstilnega bienala BIEN23.

V okviru projekta Zeleni prehod (UL ALUO) se bo likovno polepšal in poživil vhod v prostore v podvozu stavbe nekdanje tovarne Tobačna.

Projekt Mitnica (UL NTF) predstavlja program izvedbe 12–13 umetniških razstav v istoimenskem razstavnem paviljonu na prostem. Vsako razstavo obravnavamo posamično, zanjo naredimo svojsko zasnovo in izvedbo, naš namen pa je v prihodnje poenotiti celostno grafično podobo (CGP) Mitnice, da bo postala prepoznavna galerija tudi v medijskem prostoru, s svojim programom in CGP.

Sledi ustvarjalno-raziskovalni projekt Topološki portreti (UL ALUO), ki išče presek abstraktnega in otipljivega, odsotnega in prisotnega skozi manifestacijo telesa v sodobni fotografiji, medtem ko projekt Arhitekturna dediščina Marjana Šorlija (UL FA) predstavlja obnovo idejne zasnove prenove paviljona ob hortikulturnem vrtu v Kranja.

AKADEMSKA TELEVIZIJA – AKTV (UL AGRFT), ki v letu 2023 obeležuje 10. obletnico delovanja, bo vsak programski termin sestavila iz več televizijskih oddaj.

Namen potujoče razstave Design+Science je predstaviti rezultate preteklih poletnih šol, sodobne metode in prakse poučevanja, prednosti povezovanja v mednarodnem prostoru in pozitivne učinke sodelovanja različnih profilov in strok.

Koncertnemu ciklu TUTTI (UL AG) daje dodano vrednost originalni koncept akademije s sporedom cikla, strnjenega okoli dvajsetih študentov solistov (instrumentalistov in pevcev), izbranih na vsakoletni avdiciji, kar je svetovni unikum.

Projekt »DOTIK.OBJEM.POLJUB« večplastno odpira aktualne tematike na področju oblikovanja tekstilij in oblačil, pri čemer je v prvi vrsti tema projekta vzpostavljanje polja refleksije covid obdobja, socialnih distanc, različnih čustvenih stanj, ki so bila posledica na silo odvzetega dotika in bližine.

Kabinet čudes (UL ALUO) nastaja v sklopu projekta Humanistika, to si ti!, medtem ko bo projekt Čas in nematerialnost (UL ALUO) povezal skupino študentov različnih smeri na UL ALUO v ustvarjanje umetniških del, pri čemer bo razstava osrednji dogodek v programu praznovanja stoletnice obstoja in delovanja SEM.

Projekt SAMO│VANJE- SKUPNO│VANJE (UL FA) raziskuje razmerje med individualizirano pravico do lastnega stanovanja ter posledično prilastitvijo bivalnega prostora in kolektivnimi potenciali stanovanjske skupnosti kot sredstva družbene in kulturne kohezije.

Uglasbitev vidnega (UL AG) je projekt, v okviru katerega bodo študenti kompozicije UL AG vizualizacije, ki jih bodo ustvarili študenti UL ALUO, opremili z novo napisano glasbo za različne kombinacije instrumentov.

Karbonizacija (UL PEF) je razstavni projekt, na katerem se bodo študenti likovne pedagogike predstavili s svojimi slikarskimi likovnimi deli na samostojni razstavi, razstava Prepletanja (UL ALUO) pa želi predstaviti širši javnosti koncept tako zaželene trajnosti s poudarkom na krožnosti materialov.

Avtorski projekt Samozaposlena (UL AGRFT) predstavlja nadaljevanje bralno-igralne uprizoritve izvirnega dramskega besedila in projekt Skrito v klišeju (UL FA) izdelke, ki bodo rezultat eksperimentalnega procesa, utemeljenega v tradicionalni tehniki.

V projektu PREKRIVANJA (UL BF) bodo študenti različnih letnikov krajinske arhitekture raziskovali dojemanje prostora v različnih časovnih obdobjih.

Projekt Mini opere III prinaša šest kratkih oper, ki so jih napisali študenti kompozicije UL AG na librete študentov dramskega pisanja UL AGRFT, glavni namen projekta PEACE / MIR (UL AG) je ozaveščati javnost o strpnosti in miru kot temeljni človekovi vrednosti, odgovornosti, možnosti, pravici in dobrini, v koncertnem ciklu SOLO E DA CAMERA (UL AG) pa nastopajo najboljši in najbolj nadarjeni študenti pevskega in instrumentalnih oddelkov ter kateder UL AG z možnostjo javne predstavitve, afirmacije in vrednotenja njihovih umetniških dosežkov v širšem glasbenem in kulturnem prostoru.

Na področju umetniške dejavnosti bomo tako tudi v letu 2023 nadaljevali s sodelovanjem med članicami Univerze v Ljubljani in povezovanjem različnih disciplin.

S prijavljanjem na razpise ministrstev bomo zagotovili dodatne finančne vire za izvajanje umetniških projektov, v letu 2023 pa bomo še naprej urejali status akademij in drugih članic Univerze v Ljubljani, ki delujejo na področju umetniškega ustvarjanja in raziskovanja. Prav tako bomo dodatne vire financiranja zagotovili prek ukrepov evropske kohezijske politike 2021–2027.

SODELOVANJE Z OKOLJEM IN MEDNARODNA DIMENZIJA

Poleg že omenjene interdisciplinarnosti je glavna karakteristika umetniške dejavnosti Univerze v Ljubljani sodelovanje z (domačim in tujim) okoljem, kar bomo v letu 2023 še okrepili.

Tako bomo nadaljevali izvajanje rednega galerijskega programa Male galerije BS, skupnega projekta z Banko Slovenije, namenjenega sodobnim umetniškim in kulturnim praksam ter predstavitvi mladih ustvarjalcev študentov Univerze v Ljubljani.

Okrepili bomo sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, in sicer pri izvedbi festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in festivala Junij v Ljubljani.

Še naprej se bomo povezovali s članicami zveze EUTOPIA in znotraj zveze ELIA.

PROMOCIJA UMETNIŠKE DEJAVNOSTI

kULturnica
Nadgradili bomo e-glasilo kULturnica, v katerem v okviru več rubrik objavljamo različne prispevke, ki se dotikajo umetniškega področja, ter napovednik umetniških dogodkov akademij in drugih članic Univerze v Ljubljani.

Kulturna dediščina Univerze v Ljubljani
Na Univerzi v Ljubljani bomo v letu 2023 izvedli proces digitalizacije bogate kulturne dediščine. Ob skrbi za kulturno dediščino Univerze v Ljubljani bomo tako poskrbeli tudi za širšo dostopnost ter s tem promocijo umetniške dejavnosti in tudi same Univerze v Ljubljani.
V okviru aktivnosti digitalizacije bomo vzpostavili tudi evidenco umetniških del na ravni Univerze v Ljubljani in vpis v register premične kulturne dediščine.

Likovna oprema rektorata Univerze v Ljubljani
V letu 2023 bomo nadaljevali likovno opremljanje rektorata Univerze v Ljubljani, s čimer bomo predstavili umetniško dejavnost obiskovalcem rektorata Univerze v Ljubljani.

Muzejski prostor Univerze v Ljubljani
V letu 2023 bomo nadaljevali projekt razširitve Muzejskega prostora Univerze v Ljubljani in tako poskrbeli za predstavitev naše zgodovine obiskovalcem rektorata Univerze v Ljubljani.

O razstavi

Diplomsko delo z naslovom Kolekcija oblačil z izhodiščem v LGBTQ+ skupnosti raziskuje avtorjevo lastno identiteto skozi omenjeno skupnost ter v povezavi z računalniškimi in konzolnimi igrami. Rezultat dela je kolekcija Gaymer, ki skuša povezati realni in imaginarni svet ter je sestavljena iz sedmih likov oziroma avatarjev. Vsak od njih izraža določene vizualne in osebnostne karakteristike avtorja v povezavi z občutenjem različnih ljubezni (do sebe, partnerja, družine …). V kolekciji se pojavljajo eksperimentalni vzorci, digitalno tiskani na žamet, in tradicionalna ročna tehnika kvačkanja. Široka barvna paleta zastopa značilno barvitost skupnosti LGBTQ+. Eklektična simfonija barv, materialov in vzorcev kot končni rezultat afirmira sprejemajočo svobodomiselnost ter spodbuja k razmišljanju o osebni oblačilni identiteti in sprejemanju drugačnosti.

Gaymer je zato veliko več kot le osebna, idiosinkratična izpoved skozi govorico modne kolekcije: je svojevrsten izsek časa, dokument, ki s svojim plastenjem vplivov, vizualnih referenc, materialnih fragmentov priča o identiteti ene skupnosti, vendar tudi o širši družbi, znotraj katere se ta vzpostavlja. Razstava razgrinja bogastvo slojev, je svojevrsten prerez skozi Mariničev ustvarjalni proces, njegove načine razmišljanja in metode delovanja, in ne zgolj vpogled v »končni produkt«. Govori o modi kot kompleksnem družbenem mehanizmu zbiranja, zgoščanja in premeščanja poudarkov kulture in družbe, ki ji pripada, ter posledičnem ustvarjanju novih predlogov življenja skupaj. Prav to je končni produkt mode kot afirmativnega, družbi zavezanega početja.

Mentorice: doc. Petja Zorec, asist. Alenka More, teh. sod. Mojca Košir
Foto: Marijo Županov
Produkcija: UL Naravoslovnotehniška fakulteta, OTGO, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil
Kustos MGBS: Vladimir Vidmar

Mala galerija BS je odprta od torka do sobote med 11. in 19. uro, razstava je na ogled do 9. februarja 2023.

Več tukaj.

V polni dvorani SNG Opera in balet Ljubljana se je 18. januarja 2023 s premiero štirih krajših oper zaključila tretja izvedba projekta Mini opere. Orkester in solisti – študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – so pod glasbenim vodstvom Iztoka Kocena in Jakoba Barba izvedli kompozicijsko različna, a v eno predstavo povezana dela, ki jih je na oder postavila režiserka Eva Hribernik.

Čeprav se opere med seboj slogovno in vsebinsko razlikujejo, nam je režiserka kot rdečo nit prikazala načine, s katerimi tehnologija vpliva na človeška življenja in odnose ter kako prispeva k občutkom naraščajoče odtujenosti in nepovezanosti. V prvi operi Umetna ljubezen skladatelja Otmarja Taberja in libretistke Ane Lorger spremljamo zmenek Mirjam, osamljene zaradi karantene, z idealnim, po njeni meri narejenim robotom Janom. Sledi Obsedenost Eve Ostanek, ki se je podpisala tako pod glasbo kot pod libreto, v kateri je prikazano življenje s tehnološko kreacijo obsedenega znanstvenika, ki halucinira Privid. Ta ga opominja na resnično življenje zunaj kletnih prostorov, v katere se je zaprl pred svetom, da bi delal na novem izumu. Tretja opera skladatelja Simona Kravosa in libretistke Laetitie Pohl Sončnični sirup je postavljena v čas kuge, ki je izpraznila ulice mesta, v katerem na tržnici delata protagonista Nanala in Fenlo. Njuna samota se preobraža v prepir glede od oblasti predpisanega zdravila za bolezen, ki bi ga Nanala vzela, Fenlo pa je ostro proti. Vse opere med seboj povezuje violinistka, ki v četrti operi Ognjena roža skladatelja Mihe Nahtigala in libretista Jakoba Barba postane protagonistka pravljice o ošabni princesi, ki jo vrag spremeni v ognjeno rožo. Prilastiti in izkoristiti jo želi pesnik, ki besno išče navdih za naslednje veliko delo.

Veseli smo, da je predstavo posnela tudi ekipa RTV Slovenija. Če ste premiero zamudili, si boste mini opere tako kmalu lahko ogledali!

V ponedeljek, 16. januarja 2023, se je v Hiši EU v Ljubljani odvil dogodek z naslovom Dostopnost do kulturne dediščine osebam z invalidnostjo v Sloveniji in v evropskem kontekstu v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za napredno upravljanje komunikacij (Inštitut INUK) iz Maribora, partnerja projekta Accesscult: Inovativne izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti do kulturne dediščine za vse. Projekt vodi in realizira Univerza v Burgosu v Španiji, s pomočjo partnerjev iz petih držav, začel se je septembra 2020 in se bo zaključil februarja 2023.

Projekt Accesscult: Inovativne izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti do kulturne dediščine za vse je nastal ob uvidu, da več kot 20 odstotkov populacije v Evropski uniji predstavljajo osebe z vsaj eno obliko oviranosti ali invalidnosti, ki še vedno nimajo enakega dostopa do kulturne dediščine in njenih vsebin, zato je dostopnost kulturne dediščine hkrati družbena obveza ter tudi priložnost za kulturne in turistične delavce in ustvarjalce pri razvoju kulturnih vsebin. Po Konvenciji Združeni narodov o pravicah oseb z invalidnostjo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008 in jo je kot članica EU dolžna spoštovati, imajo osebe z invalidnostjo enako pravico sodelovanja v kulturnem življenju kakor drugi, tako v smislu dostopa in uživanja kulture in kulturne dediščine, kakor tudi možnost udejanjanja in predstavljanja kulturnih vsebin, pomembnih za razvoj lastne identitete in jezika (kot na primer znakovnega jezika in jezika gluhoslepih oseb). Konec avgusta 2022 je bila v Pragi sprejeta tudi nova muzejska definicija Mednarodnega muzejskega sveta ICOM, ki poudarja pomen dostopnosti do in sodelovanja skupnosti pri skrbi za kulturno dediščino, kar so pri pripravi izobraževalnih vsebin upoštevali sodelavci in partnerji projekta Accesscult.

Sodelavke projekta Accesscult, dr. Alenka Bartulović, vodja projekta na Univerzi v Ljubljani, in dr. Urša Valič, odgovorna predvsem za vsebine visokošolskega izobraževanja, ter na drugi strani mag. Darja Ivanuša Kline, vodja projekta pri Inštitutu INUK, so predstavile rezultate projekta, od priprave do implementacije visokošolskega študijskega programa Dostopna dediščina za vse ter e-izobraževanja za strokovne delavce v muzejih, galerijah, knjižnicah, arhivih kot tudi v turizmu. Vsebine bodo od marca prosto dostopne na spletni strani projekta www.accesscult.eu. Študentki z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Vesna Petrič in Tina Mlinarič, sta predstavili kratkotrajno izmenjavo in izobraževanje študentov na Univerzi v Coventriju v okviru projekta, mag. Tamara Trček Pečak z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pa pilotno vodstvo v okviru razstavnega projekta Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti v Moderni galeriji.

Organizatorji so želeli dogodek obogatiti tudi s slovenskimi in evropskimi politikami na področju dostopnosti in kulturne dediščine. Evropski poslanec dr. Milan Brglez je v video nagovoru predstavil prizadevanja Evropske unije na področju večje družbene vključenosti oseb z invalidnostjo ter izpostavil strategijo AccessibleEU in prihajajočo uvedbo vseevropske kartice ugodnosti za osebe z invalidnostjo (implementacijo pilotnega projekta, pri katerem je sodelovala tudi Slovenija), ki bo olajšala mobilnost in dostop do nekaterih storitev osebam z invalidnostjo. Glavna govornica na dogodku mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, je izpostavila potrebo po uresničevanju Konvencije ZN o pravicah oseb z invalidnostjo ter potrebo po večjem vključevanju oseb z invalidnostjo v pripravo in izvedbo programov in vsebin kulturne dediščine kot možnost zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Vida Koporc Sedej, sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je predstavila prizadevanja in podporo Ministrstva za kulturo pri večji dostopnosti kulturne dediščine muzejev in drugih kulturnih ustanov. Poudarila je, da se muzeji in galerije vsako leto trudijo, da svoje vsebine približajo in nadgrajujejo za osebe z invalidnostjo, zlasti senzorno ovirane. Ana Stanovnik Perčič, nosilka področja izobraževanja odraslih na CMEPIUS-u, je udeležencem predstavila možnosti kariernega nadgrajevanja, izmenjav in izobraževanja programa ERASMUS+.

Po obsežni prekinitvi s prigrizki, na kateri so imeli udeleženci možnost druženja, je sledila predstavitev potreb oseb z invalidnostjo in dobrih praks, zlasti evropskih projektov, ki tako v slovenski kot evropski prostor vnašajo veliko novosti zlasti pri vključevanju oseb z invalidnostjo v delo pri skrbi za kulturno dediščino. Tako je dr. Simona Gerenčer iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN predstavila potrebe oseb z gluhoslepoto, ki so v kontekstu dostopnosti kulturne dediščine najbolj spregledane. Dr. Sonja Bezjak je spregovorila o delu Muzeja norosti na Tratah, ki dokumentira in razstavlja zgodbe in dediščino oseb z izkušnjo institucionalizacije. Dr. Gregor Jenuš iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil prizadevanja, izzive in inovativne rešitve za dostopnost arhivskega gradiva prek projekta e-ARH. David Kožuh iz Goriškega muzeja je prikazal enostavne, inovativne in ustvarjalne rešitve ter poudaril pomen sodelovanja s slepimi in slabovidnimi ter izobraževalnimi ustanovami pri prilagajanju in dostopnosti muzejskih razstav in vsebin. Tatjana Knapp iz koroškega Zavoda RISA – Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje je spregovorila o pomenu lahkega branja in lahkega jezika pri posredovanju informacij ter vpeljevanju novih možnosti zaposlitve testnih bralcev in svetovalcev iz ciljnih skupin lahkega branja oziroma jezika, ki sicer nimajo številnih možnosti zaposlitve. Katarina Černe iz Knjižnice slepih in slabovidnih Slovenije je predstavila delo in gradivo, ki se hrani v knjižnici in je izredno pomembno za dostopnost književnih in drugih del slepim in slabovidnim osebam. Dogodek je zaključila Mija Pungeršič iz Zavoda ODTIZ, ki so ga ustanovile štiri mlade ženske, uporabnice invalidskih vozov, in predstavlja dober vidik samozaposlovanja oseb z invalidnostjo. V Zavodu ODTIZ se poleg priprav in izvedb številnih projektov na področju kulture in športa ukvarjajo tudi s svetovanjem in izobraževanjem na področju dostopnosti.

Dogodek je pomembno poudaril mnoštvo praks in pristopov k dostopnosti kulturne dediščine osebam z invalidnostjo, hkrati pa opozoril na to, da je dostopnost kulturne dediščine proces, na katerem moramo dejavno delati vsi vpleteni – od samega političnega vrha, izobraževalnih ustanov do kulturnih ustanov oziroma ustanov dediščine, seveda v tesnem sodelovanju z organizacijami in posamezniki iz vrst oseb z invalidnostjo.

Enega najpomembnejših županov, kar jih je mesto Ljubljana imelo v vsej svoji zgodovini, danes poznamo kot zaslužnega za prenovo popotresne Ljubljane, kot svobodomiselnega liberalca ter neutrudnega zagovornika Zedinjene Slovenije in združitve južnih Slovanov v skupno državo. Ivan Hribar se je z velikimi črkami zapisal v gene in politično zgodovino našega mesta. Koliko pa nam je župan Hribar poznan kot podpornik kulturnega življenja in kot literarni ustvarjalec?

Luka Kropivnik, diplomirani slovenist in rusist, magister profesor slovenistike in zgodovine nam je v torek, 24. januarja 2023, v Mestnem muzeju Ljubljana predstavil ljubljanskega župana, diplomata, poslovneža in pisatelja Ivana Hribarja. Predavanje v okviru M_odra je rezultat njegovega raziskovanja v okviru magistrske naloge, ki je nastala pod mentorstvom izr. prof. dr. Urške Perenič in prof. dr. Boža Repeta s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in somentorstvom prof. dr. Milene M. Blažić s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Več o dogodku tukaj.

Od 10. januarja do 9. februarja 2023 je v Galeriji Mitnica na Snežniški 5 v Ljubljani na ogled razstava študentke Staše Rituper z naslovom Kitty in my pocket.

Kolekcija predstavlja spomine avtorice na brezskrbno otroštvo in njeno brezmejno domišljijo, ki ji postavlja nasproti temnejše občutke odraščanja. Osnovno izhodišče so bile mucke, ki jih je kot majhna deklica zmeraj nosila v žepu za srečo, dodaten navdih pa je bila še japonska ulična moda. Digitalno tiskani avtorski motivi in vezenine ter izbor barv odražajo kontrast različnih življenjskih obdobij.

Mentorica: prof. Almira Sadar
Foto: Dunja Klar

Maruša Štibelj je pred leti diplomirala na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju je najprej potovala po svetu in se pozneje popolnoma posvetila umetniški karieri. Začela je ustvarjati slikarska dela v ciklih in sodelovati pri najrazličnejših projektih. Postopoma se je v njenem slikarskem ustvarjanju začel dogajati premik iz bolj klasičnih slikarskih zasnov in upodobitev prostora v zmeraj bolj kolažirane površine, ki so ji omogočile popolnoma nove kompozicijske prijeme. Svoja dela je redno predstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Leta 2018 je dela iz cikla Chronically late predstavila na Salonu lepih umetnosti v Parizu, kjer je zanje prejela nagrado žirije.

Razstava je na ogled do 11. februarja 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro ter v soboto med 8. in 14. uro.

Moje ime je Hana Černivec, rojena sem bila leta 1999 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo sem diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer trenutno študiram ilustracijo.

Razstavljala sem na Slovenskem bienalu ilustracije (2019) in Festivalu kolaža Kaos (2021). Sodelovala sem z revijo Stripburger (ilustracije in objava avtorskega stripa (2020, 2021, 2022)). Z več avtorji sem sodelovala pri ilustraciji otroških knjig Martine Šelhaus (Pravljični vrtiljak (2020), Te lepe živalske (2021) in Božična pravljica o sreči (2022).

Trenutno me zanimata ilustracija in strip. Moje delo najpogosteje izvira iz nenavadnega in skrajnega v vsakdanjem, ki ga večkrat združujem s fantastiko. Teh zgodb se včasih lotim resno, včasih s humorjem, včasih pa z obojim.