Danes smo s študenti brali W. Benjamina, Malo zgodovino fotografije (1931).

Res je aktualen.

Ali si lahko danes predstavljamo strah prvih reproduciranih ljudi sredi 19. stoletja? Strah pred novo, tehnično podobo? Strah pred portretom, ki me gleda, ko ga gledam, in ne vem, ali me vidi nazaj ali ne? Strah pred neverjetno razločnostjo »drobcenih obrazov, ki so tako osupljivo zvesti naravi«?^[1]

Si lahko danes predstavljamo svet, ko fotografija še ni obstajala? Naivno romantično, idiličen prostor-čas, kot visokogorske kmetije ali rajski vrtovi. Svet, ko se je vsak trenutek zgodil samo enkrat. Ko je čas trajal. Preteklost je ostala preteklost. Tam in takrat nikoli ni postal tukaj in zdaj. Umetnine so rojevali geniusi, posvečeni z nebeško intuicijo, in vse umetne podobe, skoraj vse, so bile originalne, edinstvene, napolnjene z avro, ki je iz njih žarela kot čisto zlato. Enkratni obrisi še tako bližnjih daljav^[2] so navdihovali gledalce s svojo mistično močjo. Mednje so se uvrstili le obrazi vladarjev in svetnikov, ki so bili tako ekskluzivni, da lahko njihove oblike nosov, višine čel, odtenke polti ali iskrivost oči občudujemo še danes. Domnevno v rahlo olepšani oz. ročno fotošopirani različici. Navadni smrtniki pa so svoje podobe verjetno videli le v kakšnem odsevu mirne vode in, pozneje, gladke steklene ali kovinske površine. »Okrog človeškega obličja je bil molk in v njem je počival pogled.«^[3]

Potem pa je prišla. Dolgo pričakovana, dolgo sanjana. Naprava. Stroj. Mašina. Tehnologija. Fotografija. Aparatus. In zdaj (kot v TV-reklami) zahrešči in zarohni. In nato – nič. Nič ne škljocne, ker prvi aparati še niso imeli zaklopov, za osvetlitev je fotograf preprosto snel pokrovček na objektivu. Pri nekajminutnih osvetlitvah sekunda ni igrala razlike. In tako so prve, dolgo osvetljevane fotografije še vedno nosile v sebi kanček preteklosti, kanček trajanja. Vse na teh zgodnjih fotografijah, pravi Benjamin, »je bilo zastavljeno tako, da bi trajalo«.^[4] Portretiranci so morali dolgo mirovati, kar je v njih povzorčilo nekakšno meditativno zamaknjenost, zamrznitev, predirljivo osredotočenost. Tako globoko okamneli so naredili »na gledalca močnejši in trajnejši vtis kot novejše fotografije«.^[5] »Že sam postopek je modele spodbujal, naj ne živijo tako, da bi trenutek postal izjema, marveč tako, da bi izjema postala trenutek.«^[6]

Strah, ki so ga prinesle te fotografske podobe, in družbene premike, ki so jih povzročile, so danes študentke/-je primerjali s strahom pred najnovejšimi sposobnostmi umetne inteligence (AI), ki sama generira kompleksna besedila in slike. Podobe. Ilustracije. Fotografije. Plakate. Likovna dela v različnih slogih in tehnikah. Avtomatsko. Kako se bodo ljudje čez sto let čudili nam, smo se spraševali. Nam, ki se bojimo danes. Bojimo, kaj nam ta nova tehnologija prinaša. In odnaša. Ali nam bo tokrat dokončno zavladala, nam vzela dušo? Če ne, pa vsaj službo, kot je fotografija sredi 19. stoletja odnesla kruh npr. miniaturistom, predvsem tistim, ki se jim ni uspelo pravočasno »prekvalificirati«.

Ali naj bomo pesimistični kot Baudelaire leta 1859, ko je fotografijo okrcal za ponižno služkinjo umetnosti in znanosti, ki naj to tudi ostane, sicer bo vse pokvarila. Če parafraziram njegovo izvjavo: »Če bomo fotografiji zdaj dovolili, da zamenja umetnost v nekaterih njenih funkcijah, jo bo po zaslugi naravnega zavezništva z neumnostjo mas prav kmalu nadomestila v celoti.« Torej, če bomo algoritmom zdaj dovolili, da zamenjajo življenje, ga bodo nadomestili v celoti?

Zgodovina se ponavlja. Nadaljuje. In vsake toliko časa umre, da se lahko rodi znova.

Ali si res lahko predstavljamo, kakšen bo svet čez sto let? Če si že tega pred sto leti težko. Kaj si bodo o našem današnjem strahu ali vsaj nelagodju pred AI mislili študentje, ko bodo o tem brali pri uri fotografije na neki čez-stoletni likovni akademiji. Vizualni akademiji. Virtualni akademiji. Morda bo svet v celoti simuliran, digitaliziran in 3D-renderiran. Zjutraj bomo vsi slepi kot krti najprej nataknili VR-očala in se ulegli nazaj, ker se bo stvarnost odvijala samo še virtualno. Kaj bomo počeli, ni jasno. Morda bomo v neskončnost prelebdeli na robotskem plovilu, kot v animiranem filmu Wall-E, v katerem Zemlja ni več za človeka primeren habitat, zato zadnja preživela, ne najbolj modra, 'high-tech & over weight' skupnost živi na vesoljskem plovilu, ki kroži okoli Zemlje.

Se opravičujem za pesimizem, v resnici sem naivna optimistka in verjamem, da je fotografija vseeno spremenila svet na bolje. Kljub vsem pretresom, nadzorom, izključevanju in nepravičnostim, ki jim je botrovala. Ljudje zaradi nje vemo več, znamo več. Bolje razumemo sebe in druge. In verjamem, upam, želim si, da tudi AI kljub vsemu prinaša mnoge pozitivne izkušnje, učinke, spremembe.

Benjamin citira, da analfabet prihodnosti ne bo tisti, ki ne bo znal brati, ampak tisti, ki ne bo znal fotografirati. Torej smo danes z nedojemljivim preobiljem fotografij dosegli množično pismenost? Sprašujem se tudi, kdo bo analfabet naše prihodnosti? Morda tisti brez VR-očal? Če pa se vrnem na svet pred fotografijo, na čas, ko je bilo vse zastavljeno tako, da bi trajalo, pomislim, da bo morda analfabet prihodnosti tisti, ki ne bo znal osredotočeno mirovati. Potoniti v trenutek. Verjamem, da se znamo spet naučiti živeti, kot da je trenutek tukaj in zdaj samo en in enkraten. Da se ne vrne. Tudi v virtualni stvarnosti ne.

[1] BENJAMIN Walter, Izbrani spisi, SH - Zavod za založniško dejavnost, 1998, Ljubljana, str. 91
[2] Prav tam., str. 97
[3] Prav tam., str. 91
[4] Prav tam., str. 92
[5] Prav tam., str. 92
[6] Prav tam., str. 92

V okviru meseca kULture in umetnosti se bo zvrstil pester program, ki zajema gledališke predstave, projekcijo filmov študentk in študentov, vodene in individualne oglede razstav, koncerte, pomladni univerzitetni ples in plesne vaje, stand up večer, predavanja, delavnice in druge s kulturo povezane vsebine. Za zaključek bo 30. 3. 2023 koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki združuje študentke in študente Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupni velika ljubezen do petja in želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju.

Dogodki so brezplačni in dostopni vsem študentkam, študentom, zaposlenim ter alumnom UL. Na prireditvah, kjer so mesta omejena, je zahtevana prijava.

Program meseca kULture in umetnosti 2023

• Predstave študentk in študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo
• Projekcija filmov študentk in študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo
• Razstave in vodeni ogledi(UL: ALUO, EF, FF, NTF, PEF, prosti vstop v Cukrarno za študentke in študente UL)
• Koncerti(UL AG, koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani)
• Pomladni univerzitetni ples in plesne vaje
• Predavanja, delavnice in drugo
• Stand up nastop – večer smeha in zabave

Kontakt za več informacij: Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani, ; M: 030 641 648, Facebook, Instagram 

Več tukaj.

Arhitekturni atelje Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekt in profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani doc. Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, so na predvečer Prešernovega dne v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma prejeli nagrado Prešernovega sklada 2023 za dosežke v preteklih treh letih. Pohvalijo se lahko s projekti, povezanimi z leseno hišo Hribljane, s športno dvorano Šentvid in kompleksom Žičke kartuzije.

Več tukaj.

Plakat projekta Beremo skupaj študenta Erika Contrerasa Mencingerja je v sklopu tekmovanja, ki nagrajuje izstopajoče kreativne rešitve v zunanjem oglaševanju, v kategoriji Obveščanje in ozaveščanje – plakati, prejel nagrado Oustanding 2022.

Projekt Beremo skupaj je del nacionalnega meseca skupnega branja, ki krepi prepoznavanje pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni. V letu 2022 je potekal od 8. septembra do 9. oktobra, posebno pozornost pa je namenjal branju in gibanju.

Organizatorji projekta so k soustvarjanju likovne podobe povabili študente Akademije za likovno umetnost in oblikovanje – Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij (smeri: Fotografija, Grafično oblikovanje in Ilustracija). Vse likovne rešitve študentov (28) so bile predstavljene na študentski semestrski razstavi Odprta akademija: ALUO razstava 2022. Izmed 28 so bile izbrane tri podobe, ki so bile natisnjene v obliki plakatov.

Eno izmed treh izbranih podob, in sicer podobo, ki jo je pod mentorstvom Emine Djukić ustvaril Erik Contreras Mencinger, študent ALUO, oddelka Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija, je strokovna žirija uvrstila v ožji izbor Europlakatovega tekmovanja, ki nagrajuje izstopajoče kreativne rešitve v zunanjem oglaševanju, v kategoriji Obveščanje in ozaveščanje – plakati, in tam je nato osvojila nagrado Oustanding 2022.

Več tukaj.

Vira: Društvo Bralna značka Slovenije; portal mlad.si/Urad RS za mladino

O razstavi

Sodob®a grafika predstavlja izbor najboljših del študentov magistrskega študija grafike in dela, nastala pri predmetih grafike na dodiplomskem študiju, ki ta medij razvijajo v različnih tehničnih in konceptualnih smereh ter s posebnim premislekom njegovih implikacij v kontekstu sodobne umetnosti. Razstava predstavlja presek določenega raziskovanja zmožnosti razumevanja čedalje kompleksnejše realnosti, katere najbolj izstopajoča lastnost je ta, da se nam čedalje bolj izmika.

Pri tem vključeni avtorji ne prehajajo v kontemplativni eskapizem, ravno nasprotno. Čeprav je pri tovrstnih presekih ustvarjanja določene generacije nehvaležno in nepotrebno iskati skupne tematske fronte, bi morda te pri pričujoči razstavi vendarle lahko prepoznali kot svojevrstno težnjo po konkretnem. Predstavljena dela druži določena gesta prereza realnosti, nek x-ray v okostje sveta naše sodobnosti, ki ga zanima njena materialna, duhovna, znanstvena, družbena ali medijska substanca. Od neposrednih intervencij v tkivo vsakdana, prek posegov v ikonični imaginarij naše hibridne medijske krajine do vizualizacij bodisi struktur čustvenosti bodisi prizadete telesnosti predstavljena dela motivira sla po konkretnem, fenomenološki, skorajda znanstveni pogled. Zato so na tej razstavi tudi abstraktna dela zelo konkretna zaradi emfatične sugestivnosti, ki se sklicuje na tukaj in zdaj, in tudi skozi neposrednost svojih organskih predmetov.

Na Sodob®i grafiki bomo zaman iskali zvočne, splošne izjave o tem zgodovinsko-političnem trenutku, najdemo pa poglobljeno radovednost, izostren pogled, s katerim predmeti tega radovednega pogleda postanejo svojevrstne študije primera za svet, v katerem živimo. Razstava Sodob®a grafika je zato neka nenavadna krajina, ki je hkrati kabinet čudes in domač prostor ter katere pomen pa nam vendar vselej uhaja.

Avtorji: Špela Ambrož, Ana Govc, Petra Leskovar Grum, Vanesa Hochkraut, Hana Jelovšek, Ema Kobal, Klara Frančiška Kracina, Katarina Marov, Miha Majes, Klara Polajnar, Ana Marija Rauch, Valentin Radulović, Svitlana Ryabischuk, Yuen Sze Tsang

Mentorji: izr. prof. mag. Zora Stančič, doc. mag. Arjan Pregl, doc. mag. Andrej Kamnik, Leon Zuodar

Produkcija: Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL

Kustos MGBS: Vladimir Vidmar

Mala galerija BS je odprta od torka do sobote med 11. in 19. uro, razstava je na ogled do 9. marca 2023.

Več tukaj.

V sklopu Erasmus+ projekta Medinea on Air mreže Medinea, katere članica je Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, sta njena profesorja, doc. Sae Lee in izr. prof. Simon Dvoršak, člana pedagoškega komiteja mreže Medinea, moderirala odlične online delavnice. Pod vodstvom doc. Sae Lee sta bili 9. februarja 2023 delavnici Auditioning for professional orchestras (1/2): Feedback session with jury members in (2/2): Feedback session with former candidates. Simon Dvoršak je 10. februarja 2023 moderiral online delavnico Orchestra auditions for conductors s prof. Markom Letonjo.

Medinea on Air z inovativnim spletnim programom usposabljanja za mlade umetnike, instrumentaliste, dirigente in komponiste iz Sredozemlja ponuja hibridno mobilnost. Program je zasnovan kot preplet virtualnih in neposrednih dejavnosti za mlade umetnike. Izobraževalni program uporablja najnaprednejše izobraževalne vire, ki jih razvija mreža Medinea s pomočjo vrhunskih strokovnjakov. Pri pripravi programa z visokošolskimi učitelji sodeluje Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, saj je bila prepoznana kot partner z izvrstnim pedagoškim doprinosom.

Tako bomo 20. marca 2023 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani izvedli koncert Medinea Session, na katerem bomo predstavili 14 dni skupnega muziciranja mladih glasbenikov z območja Sredozemlja na naši akademiji

Več tukaj.

Ob 50. obletnici izida knjige »Zverinice iz Rezije« je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prispevala s posebnim projektom, v katerem je sodelovalo devet študentov z dodiplomskega študija Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Ilustracija.

Pravljice, ki so jih izbrali iz knjige, so bile v glavnem tri: Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice, Bogata osojska in uboga njivaška mišica ter Prasiček ni hotel sam domu.

Vsak študent je pripravil serijo štirih ilustracij na izbrano pravljico v poljubni likovni tehniki.

Serije ilustracij so študenti razstavili v okviru semestrske razstave na akademiji, ki je bila na ogled med 16. januarjem in 9. februarjem za strokovne sodelavce akademije.

S pobudo, za katero je poskrbela doc. Suzi Bricelj v sodelovanju s prof. dr. Mileno Milevo Blažić s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, so se študenti poklonili knjigi, ki je navdušila več generacij.

Več tukaj.

Vir: Novi Matajur, tednik Slovencev videmske pokrajine

Na podzavihku spletne strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Leto jezikov se je rodila Zvočna knjižnica Filozofske fakultete, v kateri so predstavljeni vsi jeziki (in njihove različice, najsi bo zemljepisne ali časovne), ki se trenutno poučujejo na fakulteti, tako sodobni kot klasični in drugi stari jeziki, indoevropski in neindoevropski, prav tako tudi zgodovinske različice slovenščine. Za vsak jezik oz. jezikovno varianto je na voljo posnetek prebranega besedila (za zdaj s preusmeritvijo na Youtube), ki ga spremlja datoteka z besedilom v izvirniku (v primeru jezikov z nelatiničnimi pisavami še s prečrkovanjem v latinico) in prevodom. Vsega skupaj je dostopnih 81 enot. Besedila so praviloma prebrali visokošolski učitelji oz. lektorji, ki posamezni jezik na fakulteti poučujejo, oziroma njihovi gojenci. S tem je filološko jedro Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dobilo imeniten portal za promocijo izjemnih kompetenc, ki jih fakulteta premore na področju preučevanja in poučevanja jezikov. Celó v mednarodnem prostoru je namreč malo univerz, ki bi se uspele ponašati s strokovnjaki za takó zavidljivo število jezikov. Vabimo k poslušanju in vzporednemu branju priloženih besedil!

Zvočna knjižnica Filozofske fakultete je na voljo tukaj.

Nadaljujemo cikel razstav študentk in študentov različnih smeri Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tretji razstavi z naslovom Voliera se predstavlja Tine Lisjak, podiplomski študent fotografije.

Nebo je okolje, v katerem se človek brez svojih orodij težko znajde. Po zemlji hodimo, v vodi plavamo, a z neba pademo. Ker na nebu sami ne znamo gospodariti, pomeni, da sami tudi ne zmoremo gospodariti z nebeškim (s tem, kar pripada nebu). V Volieri, domišljijskem svetu, je človek ptič, ki je nebu kos. Pa vendar mu ni zmožen gospodariti, kar pomeni, da je človek človeka svoboden.

Naj bodo visoke, dolge in polne knjižne police arhitektura mesta, gosti gozdovi, vetrnice in vse to skupaj; urejen osmotski nered znanja, nad katerega se dvigajo majhni, gibki ljudje, ga obletavajo, spet drugič radovedno pikirajo proti njemu ali pa mu strmo bežijo.

Opazovalec, gost v Volieri, volier, je vabljen k opazovanju, poslušanju in zavidanju letečim ljudem.

Tine Lisjak (1993) je študent magistrskega programa Oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Fotografija, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstavljal je na kolektivnih razstavah v Grožnjanu (Gradska galerija Fonticus, Pop up razstava fotografskih knjig, 2019), v Dobri Vagi (AppointMENT 6.0, 2022), na trienalu mladih umetnic in umetnikov Premiera 2022 v Galeriji sodobne umetnosti Celje (2022) in sodeloval pri projektu Gallery Delivery; Live Laugh Love Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma (2021). Pri projektu oživitve ljubljanskih telefonskih govorilnic javnega zavoda Mladi zmaji je sodeloval s svojimi fotografijami govorilnic (2021). Je dobitnik priznanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke v prvem letniku magistrskega študija (2022).

Zanima ga predvsem odnos človeka do fotografije in umetnosti ter njuna moč čustvene manipulacije. Skozi prizmo umetnosti pogosto raziskuje humor in moč njegove potencialne subverzivnosti ter transgresivnosti. Vleče ga predvsem k intermedijskemu raziskovanju spletov kompleksnih občutij (kolektivnih in individualnih) in njihovi manifestaciji v naravnem kot tudi umetn(ostn)em okolju.

Razstava je na ogled do 14. aprila 2023, v času odprtosti Knjigarne FF (od ponedeljka do petka, od 9. do 16. ure).

Več tukaj.

Moje ime je Tomi Sokolov, rojen 25. oktobra 1999 v Makedoniji.

Po zaključeni smeri Multimedija na Srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje Lazar Ličenoski v Skopju sem diplomiral iz ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer trenutno nadaljujem študij.

Tema mojega dela je večinoma povezava humorističnih, konceptualnih del in raziskovanja potenciala kombiniranih medijev. V svojem dosedanjem delovanju sem kot vizualni oblikovalec imel več samostojnih razstav: »Rumena, rumena«, »The rabbit hop«, ter nekaj skupinskih.

Sem del umetniškega kolektiva »Bastardi«.

Pri ilustraciji sega moje zanimanje na področja komentatorske, pripovedniške, identitetne ter oglaševalske ilustracije. Če povzamem, preko vizualnega jezika in eksperimenta raziskujem glavna področja, ki nam ponuja domišljijska ilustracija.