V skoraj stoštiriletni zgodovini Univerze v Ljubljani sta bili kultura in umetnost vedno močna stebra njene akademske biti. Nešteto vrhunskih umetnic in umetnikov ter kulturnic in kulturnikov je delovalo znotraj akademske srenje in širše v družbi, saj je bilo slovenskim naprednim intelektualcem v najrazličnejših družbenih sistemih jasno, da so za mali narod (kot je naš) kultura, umetnost in jezik bistvo obstoja.

Ko se je leta 1975 v Univerzo v Ljubljani združilo poleg dotedanjih desetih fakultet še deset drugih šol in akademij (med njimi Akademija za glasbo, Akademija likovnih umetnosti, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Pedagoška akademija), smo dobili priložnost za izgradnjo sodobne, vključujoče ustanove, ki bo podpirala razvoj kar najširšega spektra znanj, vedenj in talentov.

Danes Univerzo v Ljubljani sestavlja triindvajset fakultet in tri umetniške akademije, ki omogočajo študij na vseh področjih – naravoslovje, družboslovje, humanistika, tehnika, medicina in umetnost. V Svetu za umetnost Univerze v Ljubljani delujejo predstavniki treh umetniških akademij – Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje – ter predstavniki sedmih drugih članic Univerze v Ljubljani, ki izvajajo študijske programe s področja umetnosti, te pa so Fakulteta za arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pedagoška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Svet sledi svojemu poslanstvu predstavljanja kulturnih dogodkov in dosežkov s področja umetnosti, s katerimi želi obogatiti širšo akademsko skupnost, spodbujati nove oblike predstavitve umetniških del, krepiti okolje za sodelovanje izvajalcev umetniških in neumetniških študijskih programov ter spodbujati sodelovanje z domačimi in tujimi umetniki.

Naši alumni so nosilci umetniško-pedagoškega procesa znotraj same univerze in seveda tudi izjemno bogatega kulturnega dogajanja v vseh slovenskih javnih zavodih s področja umetnosti ter na bogati neodvisni kulturniški sceni, tudi v mednarodnem prostoru.

Če bežno preletimo statistične in zgodovinske podatke o naši alma mater, se hitro lahko vprašamo, kdo je do zdaj na rektoratu bdel nad kulturno-umetniško dejavnostjo. Z začudenjem lahko ugotovimo, da posebne tovrstne službe v vsej zgodovini naše častitljive ustanove ni bilo. Ker se vsak poznavalec in uporabnik kakršnih koli strokovnih (torej tudi kulturnih in umetniških) dobrin zaveda, da danes brez strokovne podpore dejavnosti ni mogoče izvajati, smo naredili vse potrebne korake, da je lahko s 1. marcem letos začela delovati Univerzitetna služba za umetniško dejavnost. Predstojnica nove organizacijske enote je umetnostna zgodovinarka Mirela Šućur, ki med drugimi izzivi (in zastavili smo si jih veliko) v sodelovanju s strokovnjaki s članic univerze skrbi tudi za vsebino publikacije, ki jo pravkar berete in ki je iz številke v številko bogatejša.

Želimo pa si več komunikacije z vami, zato vas vljudno vabimo, da nam svoja razmišljanja o temah, ki jih pokrivamo, pošljete na elektronski naslov, ki ga najdete v kolofonu.

Za konec si bom dovolil še malo patetike: ustanovitev Univerzitetne službe za umetniško dejavnost je morda majhen korak za človeštvo, a velik za kulturo in umetnost naše univerze.

V petek, 31. marca 2023, se bo v Cankarjevem domu odvil jubilejni, petnajsti Kulturni bazar, na katerem se bo v okviru razstavnih prostorov, in sicer v prvem preddverju, predstavil tudi naš spletni mesečnik kULturnica.

Osrednja tema največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje je Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. V programu strokovnega usposabljanja sodeluje tudi izr. prof. dr. Gregor Torkar s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer s predavanjem Ko bo prišla pomlad: vzgoja in izobraževanje za trajnostno prihodnost.

Več o Kulturnem bazarju tukaj.

V soboto, 25. marca 2023, se je začel 15. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, pri katerem z delavnicami sodelujeta tudi Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, in sicer z glasbenimi delavnicami, ter Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani s plesno-gibalnimi ter glasbenimi delavnicami.

Termini delavnic so na voljo tukaj.

Več o programu festivala najdete tukaj.

Mesec kULture in umetnosti 2023 je omogočil vpogled v kulturno-umetniško udejstvovanje študentk, študentov, zaposlenih in alumnov Univerze v Ljubljani. Na gledaliških predstavah, projekciji filmov, razstavah in vodenih ogledih, koncertih, plesnih vajah, delavnicah in stand up večeru, smo zabeležili rekordno število obiskovalcev.

S koncertom Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani se bo v četrtek, 30. 3. 2023, ob 19.00 uri, v menzi Rožna Kuhna (Svetčeva 9) mesec kULture in umetnosti 2023 zaključil. Zbor združuje študentke in študenti Univerze v Ljubljani, ki sta jim skupni velika ljubezen do petja in želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju. Že od ustanovitve leta 1926 se uvršča med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja.

Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh glasbenozgodovinskih slogovnih obdobij, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. Od oktobra 2021 vodi zbor Rahela Durič Barić, s katero je lani v mesecu maju na 27. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 2022 osvojil zlato plaketo.

Vabljeni, da se nam pridružite na zaključnem koncertu meseca kULture in umetnosti 2023!

O razstavi

Osrednja tema razstave Vzhodnoazijski jeziki skozi oko in uho je življenje oziroma živeti. Svoja razmišljanja o tej tematiki so študentke in študenti Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pesniški obliki zapisali v korejskem, japonskem in kitajskem jeziku ter jih prevedli v slovenski jezik. Pri tem so sledili svobodni pesniški obliki in toku prostih asociacij, s katerimi izražajo lasten premislek in občutenja. Ker so japonska, kitajska in korejska pesniška tradicija in sodobnost prežete z vprašanji o najglobljih plasteh človeškega bivanja, minljivosti, radosti, hrepenenju in smrti, smo na razstavo vključili tudi študentske prevode klasičnih in sodobnih pesmi v slovenščino. Kako različni so ti trije vzhodnoazijski jeziki, lahko na razstavi zaslišimo v posnetkih recitalov, vidimo pa v pisavah vseh treh jezikov. Te že same po sebi nosijo svojevrstno vizualno estetsko doživetje, saj pismenke, fonetični zapis in kombinacija obojega delujejo kot slike, skozi katere gledalka in gledalec vstopata v vzhodnoazijske kulturne krajine.

Sodelujoči študentke in študenti:
Lucija Berčič, Lana Bićak, Julija Brezocnik, Larisa Bric, Melek Çetinkaya, Eva Dobrovoljc, Ana Dejanovic, Jovana Đurđević, Alja Filip, Katarina Hitomi Gerl, Ana Golob, Andrea Gracin, Maša Grajžel, Mina Grčar, Gaia Kristina Gregorič, Akın Tamer Güngör, Makoto Hashizume, Nika Inkret, Yuzaburo Ito, Roza Jaki, Sabrina Marija Japelj, Eva Jug, Pia Kos, Nina Kališnik, Klara Kavčnik, Vida Krevs, Ana Krstačić, Anita Kunšič, Tjaša Kurajić, Hana Kužnar, Mizuki Kawakami, Rebeka Legvart, Severin Lorenčič, Urška Lupša, Pia Malalan, Hana Meško, Anastasija Mićunović, Daša Mikuž, Lamija Mršo, Karina Myronova, Aljaž Novak, Urša Pelicon, Lučka Pikec, Ita Plotajs, Tamara Podolski, Kaja Prelec, Primož Prevodnik, Naja Prezelj, Nastja Prijatelj, Maya Pucelj, Nika Pušlar, Miao Qing, Saša Rajniš, Tina Ravnik, Ana Razinger, Marta Simeonov, Nežka Smerkolj, Lana Valič, Lucija Vilčnik, Neža Vombergar, Zara Hudnik Zaviršek
Mentorici in mentor: doc. dr. Nagisa Moritoki Škof, doc. dr. Téa Sernelj in doc. dr. Byoung Yoong Kang
Lektorica za kitajski jezik: mag. Li Xiao
Produkcija: Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Kurator: Vladimir Vidmar

Razstavo spremlja bogat obrazstavni program:

• četrtek, 16. 3., ob 19. uri: otvoritev razstave z recitalom poezije ob spremljavi japonskega klasičnega instrumenta koto ter japonskega plesa buto v izvedbi Ryuza Fukuhare;
• torek, 21. 3., ob 17. uri: večer, posvečen japonski poeziji, avantgardni glasbi in plesu;
• sobota, 25. 3., ob 18. uri: glasbeno-literarni večer kitajske klasične in sodobne poezije;
• četrtek, 30. 3., ob 17. uri: recital korejske poezije;
• četrtek, 6. 4., ob 17. uri: zaključni dogodek, na katerem bodo študentke in študenti brali slovenske pesnike, prevedene v japonski, kitajski in korejski jezik (prevodi pesmi Srečka Kosovela, Toneta Pavčka in Tomaža Šalamuna).

Mala galerija BS je odprta od torka do sobote med 11. in 19. uro, razstava je na ogled do 6. aprila 2023.

Več tukaj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je 4. marca 2023 v Palači Kazina gostila 12. Slovensko glasbeno olimpijado. Tekmovanje, ki vsako leto poteka v soorganizaciji z Zvezo glasbene mladine Slovenije, je namenjeno glasbeno nadarjenim in za glasbo zainteresiranim osnovnošolcem. Predhodno tekmovanje je šolska glasbena olimpijada, ki je letos potekala na 61 osnovnih šolah v vseh slovenskih regijah, na njej pa se je predstavilo 244 tekmovalcev.

Prvonagrajence šolskih glasbenih olimpijad so njihovi mentorji – učitelji glasbene umetnosti v osnovnih šolah – lahko prijavili na 12. Slovensko glasbeno olimpijado. Udeležilo se je je 58 tekmovalcev, ki so najprej pisali pisni test, se nato preizkusili v a vista izvajanju dveh vaj in se kot pevci predstavili z interpretacijo izbrane skladbe. V zadnjem delu tekmovanja so nastopili kot (so)izvajalci lastne avtorske skladbe.

Tekmovalce je ocenjevala osemčlanska žirija, celotna prireditev pa je potekala v poudarjenem festivalskem in olimpijskem vzdušju. Podeljenih je bilo 18 zlatih, 36 srebrnih in 4 bronasta priznanja.

Podeljeni sta bili tudi dve posebni nagradi za odličen pevski nastop. Njuna prejemnika, Maruška Zavec (Dvojezična OŠ I Lendava, mentor Alen Benko) in Vito Bejat Krajnc (OŠ Dušana Flisa Hoče, mentorica Maja Paulič) sta nastopila na zaključni slovesnosti v dvorani Julija Betetta. Obiskovalci zaključne slovesnosti so z zanimanjem prisluhnili avtorskima skladbama tekmovalcev. Prispevala sta ju Lovro Hirci: Schloss klarinette za klarinet in klavir (OŠ Primoža Trubarja Laško, mentorica Anja Zalokar) in Vid Rakar: Sarabanda in Gigue za kljunasto flavto, violino in klavir (OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica Karmen Logar).

Več tukaj.

14. edicija Aksiominega diskurzivnega kulturnega programa Taktike&praksa, ki bo (v partnerstvu z UL ALUO, s Centrom urbane kulture Kino Šiška, z Lokalpatriot – Mladinskim klubom DNŠ in v okviru projekta konSekvence) potekala od marca do maja 2023, se osredotoča na sodobno raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije, predstavlja umetnike, teoretike in raziskovalce ter jih povezuje v kontinuirano raziskovanje koncepta MERILA – od nano do globalne ravni in še dlje. 

Kaj imajo skupnega nanotehnologija in letalska tehnologija, zvočno valovanje in komputacija globalnega obsega, optični inženiring in elektroenergetska omrežja, mikročipi in globalno segrevanje, molekula H20 in podatkovne baze za strojno učenje, vaše domače rutine in globalne politike? Vsi ti pojavi obstajajo ali delujejo onkraj vidnega spektra, onkraj naše zmožnosti, da bi jih videli in razvili membrano, ki bi omogočala medsebojno komunikacijo. Da bi se z njimi spoprijeli, moramo razviti zmožnost razmišljanja v merilih, večjih ali manjših od človeškega. 

Sodelujoči: Anna Engelhardt, Anthony Downey, Bani Brusadin, Farzin Lotfi - Jam, Laura Tripaldi, Liam Young, Mark Cinkevich, Mojca Kumerdej, Nadim Choufi, Nestor Siré, Nicole L’Huillier, Solveig Qu Suess, Steffen Köhn, Špela Petrič, Yu Hsin Su 

14. edicija programa Taktike&praksa se je začela z uvodno konferenco v Kinu Šiška, sledili pa ji bodo še štirje programski sklopi, sestavljeni iz razstav, predavanj umetnikov in delavnic, ki bodo potekali na različnih lokacijah v Ljubljani. UL ALUO še zlasti priporoča vse štiri delavnice v programu*, saj bodo potekale v prostorih smeri Video, animacija in novi mediji (UL ALUO, Tobačna 5) ter so primarno namenjene študentkam in študentom umetniških in oblikovalskih smeri. 

Celoten program 14. edicije je na voljo tukaj. 

V okviru že 37. Slovenskih glasbenih dni, ki jih organizira Festival Ljubljana, je od 21. do 26. marca 2023 potekal mednarodni muzikološki simpozij pod naslovom Glasbena kritika – nekoč in danes, na katerem so predavanja predstavili številni domači in tuji raziskovalci. Med drugim sta kot predavatelja v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani nastopila priznana glasbena kritika Alex Ross (New York) in Susanne Kogler (Gradec).

Alex Ross, avtor slovite knjige The Rest is Noise, je delil svoj pogled na kritiko v Združenih državah Amerike, ki se spopada s krizo vpadanja števil kritik klasične glasbe, objavljenih v priljubljenih medijih. Naslovil je tudi hkrati pojavljajoči se trend čedalje pogostejšega objavljanja muzikologov in raziskovalcev v vodilnih publikacijah, kar kaže na odpiranje muzikologije širši javnosti, hkrati pa ne more nadomeščati dela kritikov novinarjev. Suzanne Kogler je v svojem predavanju razmišljala o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti glasbene kritike. Izpostavila je pogosto polemično dojemanje umetniških inovacij med kritiki, ki so najprej razdvajale teoretike in skladatelje, pozneje pa celo filozofe, kar je vodilo do zlorabe glasbe s strani totalitarnih režimov.

Več tukaj.

Botanična ilustracija je del programa na študijski smeri Ilustracija že od leta 2015, sodelovanje v tem projektu z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani pa je le leto mlajše. Kako se bolje lotiti botanične ilustracije sredi zimskega semestra kot z obiskom tropskega rastlinjaka? Na prvi pogled praktična rešitev ima v ozadju strokovna izhodišča.

Pri ilustraciji obravnavamo naravoslovno, botanično ilustracijo. Gre za področje ilustracije, ki spada pod znanstveno ilustracijo. Znanstvena ilustracija je kljub svojemu pomenu v izobraževanju, v razvoju znanosti in ozaveščanju poljudne publike večkrat spregledano ali celo nerazumljeno področje ilustracije. Moč upodobljenih vsebin, največkrat v kombinaciji z besedilom, dosega širšo publiko in nazorneje podaja kompleksne vsebine.

Med projektom Botanična ilustracija / Ljubljanski trópi, iz katerega se je razvila pričujoča razstava, smo na sorodni temi v skupnem projektu vertikalno povezali študente podiplomskega in dodiplomskega študija. S podiplomskimi študenti smo razvijali inovativne pristope k podajanju vsebin, povezanih z rastlinami, za širšo javnost. Izhodišče njihove naloge so projekti 3. letnikov dodiplomskega študija, to so celostne botanične ilustracije obravnavane rastline, skupaj z mimetičnimi upodobitvami. Študenti dodiplomskega in podiplomskega študija so skupaj izvedli tudi del spremljajočih aktivnosti (predavanja v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, vodeni obiski terenov, konzultacije o ilustracijah s strokovnimi sodelavci). Končne projekte obojih predstavljamo v obliki razstave za širšo javnost v avli Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Razstavni katalog je na voljo tukaj.

Razstava bo v avli Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani na ogled do 30. aprila 2023, vsak dan od 10.00 do 16.30. Ogled je brezplačen.

Spremljevalni program:

• vodstvi po razstavi – 15. 3. in 12. 4. ob 17. uri;
• delavnici botaničnih ilustracij – 21. 3. in 19. 4. ob 17. uri.

Več tukaj.

Verjamem, da večina enkratnega občinstva, ki je prišla na ponedeljkov (20. 3. 2023) večerni koncert, ni vedela, kaj lahko pričakuje. Znano je bilo le, da gre za kolektive kompozicije in improvizacijo mladih glasbenikov s področja Sredozemlja pod umetniškim vodstvom Fabrizia Cassolla, idejnega vodja projekta. Včasih je bolje tako, in tokrat je bilo. Spremljali smo izvrsten koncert, ki je na trenutke jemal sapo, ježil kožo in izvabljal solze. V glasbi z odra ni bilo fasade, narejenosti, pokazali so vse: neizmeren talent, povezanost ter željo po izražanju in povezovanju s publiko.

Med 13 zbranimi glasbeniki sta bila tudi dva slovenska študenta, in sicer Ajda Blaževič Arko, violina, in Jošt Lampret, kontrabas. V omenjeni skupini sta se odlično znašla in se pokazala kot vrhunska glasbenika. Spremljali smo nepozaben koncert, glasbeniki v Betettovi dvorani v Palači Kazina pa so poskrbeli za magično vzdušje. Neverjetna energija in izraz mladih ustvarjalcev sta prebudila publiko, ki je vrhunske izvajalce nagradila s stoječimi ovacijami.

Nastopajoči:
Ajda Blaževič Arko (Slovenija), violina
Alessandra Soro (Italija), vokal
Emanuel Vuk (Hrvaška), tambura
Jošt Lampret (Slovenija), kontrabas
Marco Ullstein (Italija), vibrafon
Myrsini Pontikopoulou - Venieri (Grčija), violina
Simon Groppe (Francija), klavir
Georgios Markopoulos (Grčija), klarinet
Omar Ajbabdi (Maroko), gembri (sintir) / vokal
Sarra Douik (Tunizija), oud / vokal
Oscar Viret (Francija), trobenta
Alvaro Correia Pinto (Portugalska), saksofon
Francesco Parsi (Italija), tolkala

Več tukaj.

RISANJE: mentorica doc. mag. Mojca Zlokarnik
Pri predmetih Risba 5 in Risba 6 se študenti 3. letnika spoznavajo z različnimi risarskimi pristopi iz obdobja modernizma, ki je močno zaznamovalo celotno 20. stoletje. Vpogled v številne slogovne premene in izjemne avtorske opuse študentom omogoča razumevanje in vživetje v različne načine dojemanja slikovnega prostora ter različne interpretacije realnega ali imaginarnega sveta. Študenti v neposrednem ustvarjalnem procesu raziskujejo lastno osebnost, preference in iščejo svoj likovni izraz. Vse to so bogati temelji za prihodnje likovno ustvarjalne raziskave in eksperimente na vseh ustvarjalnih področjih.

SLIKANJE: mentor doc. mag. Andrej Brumen Čop
3. letnik študija je pri predmetih Slikanje 5 in Slikanje 6 namenjen raziskavi likovnega jezika v slikarstvu ter s tem povezanim metamorfozam kolektivnega in individualnega likovnega izraza. Vpliv zgodovinskega obdobja, ki ga imenujemo modernizem, se zdi bistven za razumevanje in razvoj lastnega slikarskega izraza, hkrati pa gre za spoznanja, potrebna tudi v didaktične oziroma pedagoške namene študentk. Že začetne avantgarde modernizma med letoma 1860 do 1918 so se kmalu izrazile v ustanovitvi umetniške šole Bauhaus, ki se je bistveno razlikovala od prejšnjih akademij. Njen program je sledil novim potrebam v takratnem likovnem izrazu in postavil temelje za sistematično likovno teorijo, kot jo poznamo še danes.

Začetni prehod iz bolj realističnih konceptov v nenavadne, eksperimentalne in raziskovalne prakse je na začetku za študentke marsikdaj naporen, toda kmalu se izkaže, da je to dragocena izkušnja, ki jih popelje v nove prostore lastnega izražanja. Ne gre za »vaje v slogu«, temveč za nekakšno prožnost v metjejskem smislu širjenja obzorij. Profesorica na UL ALUO, dr. Špelca Čopič, je opozorila, da je vprašanje razvoja v umetnosti – še zlasti v modernizmu – diskutabilno ter da gre bolj za akcijo in reakcijo; torej, popotovanja iz ene skrajnosti v drugo ter nazaj itd. S temi mislimi spodbujam študentke, da se bo pri predmetih Slikanje 5 in Slikanje 6 vsaka nekje izgubila in se nekje našla. To se je zgodilo tudi v tem študijskem letu, zato je vredno nekaj teh dosežkov na njihovi študijski poti predstaviti v naši Galeriji UL PEF.

KIPARSTVO 5: mentor prof. spec. Mirko Bratuša
Preizkušanje materialov in oblikovnih načel znotraj kiparstva ter študij oziroma pregled uveljavljenih estetik v sodobni umetnosti so bili v minulem semestru naši najpomembnejši izzivi. Osnovna struktura in skupna točka pri delu so bili klasični kiparski problemi, kot so horizontala – vertikala, svetlo – temno, simetrija – asimetrija in gravitacija. Ob tem smo bili pozorni tudi na pomembno razmerje med kiparskim delom in prezentacijo in percepcijo. To prekrivanje, kolikor ga je, je največkrat odvisno od neposredne haptične izkušnje ter védenja o materialih in oblikah v različnih prostorskih in časovnih kontekstih. Z materiali in oblikovnimi načeli imamo danes zaradi načina življenja (pre)malo stikov, zato je srečevanje z navedenimi vprašanji pomembna izkušnja za bodoče likovne pedagoge.

Razstavljajo: Mojca Berkopec, Santana Bojić, Petra Drev, Špela Gabrovec, Nika Golavšek, Heidi Janež, Andreja Koder, Liu Kontrec, Maša Križ, Nina Kržmanc, Laura Milar, Vanja Nedimović, Špela Sušnik Paradiž, Neža Šega, Nika Vadnjal, Eva Trampuš.

Razstava je na ogled do 1. aprila 2023, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro ter v soboto med 8. in 14. uro.

Več tukaj.

V okviru študijskega programa Južnoslovanski študiji smo na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 8. marca 2023 z gostovanjem prof. dr. Lidije Cvikić z Univerze v Zagrebu obeležili dan hrvaškega jezika.

Prof. dr. Lidija Cvikić je izvedla predavanje z naslovom Izražanje vzročnosti pri govorcih hrvaščine kot prvega jezika. Predstavila je možnosti implicitnega in eksplicitnega izražanja vzročnosti v hrvaškem jeziku tako v okviru ene povedi kot med povedmi. Govorila je tudi o zaporedju izrekanja vzroka in posledice, od česar je odvisna izbira ustreznih vezniških elementov. Teoretična izhodišča je podkrepila z rezultati različnih korpusnih raziskav, ki potrjujejo velik razkorak med pravili, ki jih ponujajo slovnice hrvaškega jezika, in dejansko rabo. S tem je prof. dr. Cvikić študentom hrvaščine kot tujega jezika skušala približati modele rabe hrvaščine kot prvega jezika, ki jim bodo omogočili lažje razumevanje in učenje kategorije vzročnosti.

Gostjo je predstavila prof. dr. Vesna Požgaj Hadži. Gostovanje je bilo izvedeno v sodelovanju z Ministrstvom za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške.

Knjiga je izšla v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nastala je na podlagi avtorjeve temeljne raziskave dosedanjih transpozicij Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica iz literarne umetnine v druge oblike umetnostne produkcije, zlasti v dramatizacije in njihove uprizoritve v gledališču. Poleg priredb za dramsko in glasbeno gledališče, ki jih je bilo do zdaj največ, knjiga prinaša tudi pregled priredb za radio, film, televizijo in strip. Avtor je posebej poudaril prvo (znano) celovito dramatizacijo Milana Skrbinška, ki je nastala pred sto leti, ter najprodornejšo in največkrat izvajano priredbo Ferda Delaka, ki se je prvič pojavila pred devetdesetimi leti. Knjiga prinaša nekaj novih ugotovitev o priredbah in uprizoritvah, ki so bile do zdaj slabo raziskane ali celo popolnoma neznane, poleg tega so v njej prvič na enem mestu zbrani podatki o vseh dramatizacijah, priredbah in uprizoritvah Hlapca Jerneja, ki jih je avtorju do zdaj uspelo evidentirati in obdelati.

Izdajo knjige sta financirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave P6-0376).

Več tukaj.

Knjiga dr. Blaža Lukana, dramaturga, gledališkega kritika, pisatelja ter docenta za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je izšla v okviru Založbe Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Gledališka sinteza je na prvi pogled »tehnična« oznaka razprav, objavljenih pod tem naslovom. Vendar ni tako. Objava besedil, ki segajo v na prvi pogled različna področja, dramatiko, dramsko gledališče in performans, njegovo teorijo in izvedbo, namreč druži skupna analitična usmeritev: želja po prepoznavanju pojavov v njihovem bistvu, jedru. S tem želi naslov zgolj ponazoriti enotno »metodo«, s katero se razprave lotevajo svojih objektov raziskave: približati se jim v kar največji možni meri, skoraj do »nespodobnosti«, ter potem od njih za korak odstopiti in jih uvideti v njihovi specifični pojavnosti, hkrati pa – in to je za knjigo najpomembnejše – v potencialu sodobnih povezav, ki jih ponujajo z izvirno vraščenostjo v svojo avtentično »historično« podlago.

Več tukaj.

Po končani umetniški gimnaziji na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani sem nadaljevala šolanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer sem diplomirala na oddelku grafičnega oblikovanja, trenutno pa tam šolanje nadaljujem na magistrskem programu ilustracije.

V svojem delu rada raziskujem odnose med različnimi disciplinami in mediji vizualne umetnosti, največ pozornosti pa posvečam tiskovinam ter risbi in njeni vlogi skozi menjavo medija.

Sodelovala sem na več skupinskih razstavah v domačem in tujem kulturnem okolju, med drugim v galeriji DobraVaga, klubu Božidar, Mini teatru, Uredništvu pričesk Robert, Mali tržnici Maribor, Galeriji DLUL, Svetlobni gverili in bienalu [s]BUK2 v Beogradu.