Umetniško dejavnost znotraj Univerze v Ljubljani goji več članic, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Od lutkovnih predstav in likovnih razstav Pedagoške fakultete, seminarjev o tem, kako oddati vlogo za status samozaposlenega v kulturi, na Ekonomski fakulteti, oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti, prek Biotehniške fakultete in Fakultete za arhitekturo in vse do Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.

Umetniška dejavnost Univerzo drži tukaj in zdaj. Sili jo, da se kritično opredeljuje do družbeno-politične realnosti, katere del je, in to ne le na akademski ravni – kar je seveda enako pomembno – ampak tudi na ravni intervencij v družbo z umetniškimi dogodki. Eden takih prihaja 14. junija, Dan za umetnost Univerze v Ljubljani, ki ga Univerza avtonomno organizira v sklopu festivala Junij v Ljubljani. Dogodek bo vključeval predstavitve članic (fakultet in akademij) Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani, prav posebej zanimivo pa bo, ker je visokošolski sindikat ravno za ta dan napovedal stavko delavcev v visokošolskih zavodih.

Ker je bil datum Dneva za umetnost Univerze v Ljubljani določen že dosti pred določitvijo datuma stavke, smo se ob najavi stavke v ekipi, ki dogodek organizira, začeli spraševati po temeljnih namenih omenjenega dneva ter kako ti sovpadajo z razlogi in nameni za stavko. Produkcija umetnosti, ki dejansko, ne le navidezno, komunicira s situacijo tukaj in zdaj, zahteva nenehno opredeljevanje do sproti spreminjajoče se realnosti. Produkcija Dneva za umetnost, ki bi zares poudaril pomen gojenja umetnosti na avtonomni javni univerzi, pa tudi. Kako naj se potem ustvarjalci Dneva za umetnost opredelimo do stavke in stavkovnih zahtev ter kaj bomo naredili glede tega, da oba dogodka datumsko sovpadata? Ali je predstavljanje umetniške dejavnosti Univerze širši javnosti, kar je temeljni namen Dneva za umetnost, združljivo s tem, da celoten kolektiv Univerze v Ljubljani, vključno z ustvarjalci dogodka, organizira stavko?

Dan za umetnost Univerze v Ljubljani bo kljub stavki izveden. In to ne zato, ker bi bili sodelujoči delavci stavkokazi, ki bi, kot v kakšni drugi javni ustanovi ta trenutek, kolaborirali s strukturo, proti kateri stavkajo, temveč zato, ker je tudi afirmacija pozicije umetnosti na avtonomni in javni Univerzi nekaj, kar zagotovo spada med dolgoročne cilje stavkovnega in sindikalnega boja. Vedno in povsod zagovarjam, da umetnost ne sme biti zaprta v slonokoščene stolpe in zavzemati larpurlartistične pozicije, ampak mora vsaj skušati zares intervenirati v družbo. Zakaj bi torej izpustili priložnost, da legitimno stavko visokošolskega sindikata umestimo v naš Dan za umetnost na način, da jo ta podpre in dopolni? To nikakor ne pomeni, da bodo stavkajoči zaradi tega kaj manj stavkali, saj je izvedbeni del Dneva za umetnost Univerze v Ljubljani v vsakem primeru večinsko v domeni študentov. Torej, Dneva za umetnost UL 14. junija ne bo kljub stavki, temveč bo prav zaradi stavke ta dan še toliko bolj Dan za umetnost Univerze v Ljubljani. Dan, ki afirmira umetniško dejavnost v najširšem smislu, in to na univerzi, ki je v najširšem smislu javna oziroma si za to prizadeva. Dan, ki nas opozarja, da kljub navidez že dobljenim bitkam – za delavske pravice, za progresivne kulturne norme, za svobodo umetniškega izraza itd. – vse to, kar imamo, ni samoumevno. Dan, ko umetniško dejavnost na Univerzi združimo s sindikalnim bojem za pravice, ki izhajajo iz dela. Tudi intelektualnega, raziskovalnega in ustvarjalnega dela. Umetnost, sploh umetnost na avtonomni javni univerzi, mora biti aktiven del teh bojev. Če parafraziram prof. Borisa A. Novaka: tudi umetnost mora biti glagol. In ker je včasih udobno na to pozabiti, je vredno, da drug drugega vselej na to spominjamo.

Ponovno se približuje največji letni dogodek Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Odprta akademija 2023, zaključna razstava vseh naših študentk in študentov z množico spremljevalnih dogodkov!

Od 1. do 4. junija 2023, na vseh treh lokacijah Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (Dolenjska 83, Erjavčeva 23, Tobačna 5) in tudi širše, saj je vso izjemno študentsko produkcijo preprosto nemogoče zajeziti znotraj prostorov Akademije.

Otvoritveni dogodki v četrtek, 1. junija 2023:

16.00 | TOBAČNA 5

Oddelek za restavratorstvo + smer Video, animacija in novi mediji

18.00 | ERJAVČEVA 23

Oddelek za kiparstvo + Oddelek za slikarstvo + Katedra za teoretične vede

20.00 | DOLENJSKA 83

Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje + Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij

21.00–24.00 | DOLENJSKA 83

Koncert skupine .travnik + after party

Celoten 4-dnevni program najdete tukaj.

Modna revija in razstava DOTIK.OBJEM.POLJUB večplastno odpira različne aktualne tematike na področju oblikovanja tekstilij in oblačil. Živimo v času neverjetnih sprememb in nove sedanjosti. Poznane načine delovanja in bivanja zamenjujejo novi, in bolj kot živa realnost postaja zanimiva in privlačna virtualna.

V zadnjih dveh letih so dotik, objem, poljub zamenjala številna opozorila 'brez dotika', osamitev in izolacija. V prvi vrsti projekt vzpostavlja polje refleksije covid obdobja, socialnih distanc, različnih čustvenih stanj, ki so bila posledica na silo odvzetega dotika in bližine. Avtorske kolekcije študentov govorijo o stanjih, procesih in stiskah, ki so jih študenti preživljali v lockdownu, kako so jih te izkušnje zaznamovale, pa tudi o zavedanju stikanja s samim sabo, iskrenosti in samospoznavanju.

Ob tem projekt izpostavlja dotik v polju taktilnih zaznav in taktilne občutljivosti, ki so pomemben del oblikovalske izkušnje. Študenti oblikovanja tekstilij in oblačil skozi taktilnost širijo in ostrijo čutno zaznavanje in doživljanje različnih tekstilnih materialov, tekstur in oblik.

Zadnji pomemben vidik, ki ga vključuje projekt, pa je relacija med našo stvarno in virtualno realnostjo. Prav moda doživlja na tem področju neverjetne premike. Virtulna moda ponuja vznemirljive priložnosti, neskončne ustvarjalne možnosti in ustvarja izkušnje, ki se zdijo resnične. 

Prisrčno vabljeni na zaključno modno revijo in razstavo dodiplomskih in magistrskih študentk in študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, 5. junija 2023 ob 19.30 v Cukrarni.

Kolekcije študentk in študentov si lahko ogledate tudi na javni generalki, ki bo na isti lokaciji in datumu ob 17.00.

Projekt je nastal v sodelovanju s študenti in mentorji GIK in GMT Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo, OTGO, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za aplikativne vede (fotografiranje in ličenje) ter dijaki in mentorji Srednje frizerske šole Ljubljana.

Modno revijo in razstavo je sofinanciral Svet za umetnost Univerze v Ljubljani.

Več tukaj.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je od 23. do 25. maja 2023 potekal tradicionalni sejem akademske knjige Liber.ac, ki vse od leta 2010 povezuje članice Univerze v Ljubljani ter mnoge slovenske akterje s področja izdajanja, promocije in distribucije akademskih knjig. Na letošnjem 14. sejmu, ki je potekal v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in deloma v avli fakultete, se je predstavilo 41 razstavljavcev, sejem pa je spremljal bogat kulturni program z naslovom Brez dlake na jeziku. Letos je na skupni stojnici Založbe Univerze v Ljubljani sodelovalo kar 23 članic univerze.

Letošnji Liber.ac je bil vpet v Leto jezikov kot eden od številnih dogodkov, ki potekajo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v tem študijskem letu. Obiskovalci so lahko po kapljicah spoznavali različne indoevropske jezike, delo tolmača za slovenski znakovni jezik, kultne prevode in prevode antične filozofije, prevode poezije iz srednjevisoke nemščine, spregovorili o ChatGPT ter prisluhnili koncertu sevdalink in nekaterih drugih pesmi Balkana. Spremljevalni program je vključeval tudi prekmurščino v zvoku, pisavi in zavesti Slovencev, slovanski večer, ki je bil namenjen sobivanju človeka in živali, spletnemu portalu ljubezni in njegovemu jeziku, in še mnoge druge dogodke. Liber.ac je bil tako jezikovno obarvan in brez dlake na jeziku, ob vsem pa je bila najpomembnejša spremljevalka – knjiga.

Vabljeni v našo družbo spet prihodnje leto!

Več tukaj.

Na Svetovni dan muzejev, 18. maja 2023, je Slovensko muzejsko društvo podelilo tradicionalne Valvasorjeve nagrade in priznanja, s katerimi širši slovenski javnosti predstavi najbolj odmevne projekte v minulem letu.

Komisija je presodila, da je razstava Od blizu tako pomemben in kvaliteten dosežek v slovenskem muzealstvu, da si zasluži Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke. Plod desetletnega dela več ustanov iz dveh držav je avtorska skupina prof. mag. Tamara Trček Pečak (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani), mag. Nada Madžarac (Moderna galerija, Ljubljana) in mag. Mirta Pavić (Muzej Suvremene Umjetnosti, Zagreb) postavila na ogled v Moderni galeriji od 22. decembra 2022 do 16. aprila 2023.

Razstava Od blizu je rezultat proučevanja, konserviranja-restavriranja ter preventivne zaščite modernih in sodobnih umetniških del tudi skozi ozaveščanje in izobraževanje strokovne in širše javnosti z vključevanjem vseh generacij kot tudi ranljivih skupin. V ta namen so nastale tehnološke študije namenjene dotikanju, video filmi, animacije in interaktivne igrice.

Mednarodna razstava je odstirala raznolikost v pristopih reševanja modernih in sodobnih umetnin. S poslanstvom ozaveščanja najširše javnosti – vseh generacij in tudi ranljivih skupin, so avtorice razstave izpostavile etična vprašanja, rezultate naravoslovnih raziskav, tehnologijo nastajanja umetnin ali razloge za nastale poškodbe, konservatorsko-restavratorske posege, včasih pa rešitve povezane s preventivno konservacijo. Zastavljen okvir je obiskovalcem omogočal, da so si lahko ogledali številna dela kultnih slovenskih in hrvaških umetnikov, s pomočjo izdelanih kopij pa so se lahko seznanili z različnimi tehnikami in načini, ki jih umetniki uporabljajo pri svojem delu. Razstavo spremlja katalog, vsebine pa bodo podrobneje razložene v trojezični znanstveni monografiji, ki bo osvetlila konservatorsko-restavratorske postopke, izzive in dileme na področju moderne in sodobne umetnosti.

Osnovni koncept postavitve v Moderni galeriji so avtorji razstave nadgradili z inovativnimi pristopi, ki upoštevajo, kako umetnost približati različnim kategorijam obiskovalcem. Večplastne predstavitve artefaktov so omogočale lažje razumevanje in doživljanje predstavljenega ter so bile dostopne tudi ranljivim skupinam prek tipanja, poslušanja in čutenja tistega, kar praviloma ob občudovanju slikarskih in kiparskih del podoživljamo le z očmi. Razstave je opozorila tudi na pomen izobraževanja širše javnosti o možnih načinih varovanja dediščine, ki sodijo na področje preventivne konservacije in lahko veliko pripomorejo k daljšemu obstoju umetnin.

Več o razstavi in sodelujočih je na voljo tukaj.

Po vseh dozdajšnjih uspehih se projekt storitvenega oblikovanja FUTR za JUTR, delo naših podiplomskih študentk in študentov industrijskega oblikovanja, zdaj poteguje še za nagrado Novi evropski Bauhaus (NEB) 2023, ki jo Evropska komisija podeljuje za najbolj navdihujoče, trajnostne in vključujoče projekte ter koncepte.

Znanih je 61 finalistov nagrade NEB, izbranih med več kot 1400 prijavami po oceni neodvisnih strokovnjakov. Med njimi je tudi en projekt iz Slovenije, FUTR za JUTR, in sicer v kategoriji Vzhajajoče zvezde za področje Oblikovanje krožnega industrijskega ekosistema in podpiranja življenjskega cikla. Projekt, ki ponuja inovativen odgovor za problem zavržene hrane, je delo obetavne ekipe mladih oblikovalcev, podiplomskih študentk in študentov industrijskega oblikovanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ekipo, ki se je poimenovala Bulky Bananas, sestavljajo: Tjaša Mužina, Maruša Dolinar, Pia Groleger, Žan Girandon, Luka Pleskovič in Simon Izidor Rozman. 

Koordinatorka projekta za Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki je od svoje objave doživel že mnogo domačih in mednarodnih uspehov, je bila izr. prof. dr. Barbara Predan. Nazadnje, decembra 2022, so Bulky Bananas prejeli Priznanje za posebne dosežke Univerze v Ljubljani. Med večja mednarodna priznanja pa spadajo: predstavitev v slovenskem paviljonu na sejmu EXPO 2020 v Dubaju v začetku leta 2022, sodelovanje na znamenitem tednu oblikovanja Dutch Design Week 2021, kjer je bil projekt izpostavljen kot eden najobetavnejših konceptov storitvenega oblikovanja, ter osvojeno tretje mesto na mednarodnem izzivu storitvenega oblikovanja Student Service Design Challenge 2021, kjer se je uspešna pot projekta tudi začela.

Zmagovalce NEB 2023 čaka skupaj 15 nagrad, ki bodo podeljene 22. junija 2023 v Bruslju. Žirija bo izbrala 12 projektov, po enega za vsako kategorijo v vsakem sklopu. O treh nagradah bo odločalo javno glasovanje – po ena nagrada v kategorijah Prvaki, Vzhajajoče zvezde in Prvaki v izobraževanju.

Čestitamo in držimo pesti!

Več tukaj.

V aprilu in maju so v okviru koncertnega cikla Tutti študentke in študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani kar dvakrat stali na odru Dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Najprej je 26. aprila 2023 tam nastopil Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Mihe Rogine izvedel izbor francoskih del iz 20. in 21. stoletja. Večer, sicer tudi naslovljen À la française, so tako zaznamovale prefinjene teksture, ki jih spletajo Lili Boulanger, Paul Fauchter, Thierry Delaruyelle ter Florent Schmitt. Približno 75-članski pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je s temeljito pripravljenim programom gostovalo tudi v Domu kulture v Velenju.

Dva tedna pozneje, 12. maja 2023 pa so v Slovenski filharmoniji s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom mladega dirigenta, sicer alumna Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Zorana Bičanina nastopili izbrani solisti akademije. Bičanin je spretno vodil izvedbo najprej slovitega Beethovnovega Koncerta za violino in orkester v D–duru, op. 61, ki ga je izvedla Kaja Sešek (mentor prof. Gorjan Košuta), nato očarljivega Bruchovega Koncerta za violino in orkester št. 1 v g–molu, op. 26, kjer je kot solistka nastopila Vesna Gostič (mentor prof. Vasilij Meljnikov) ter nazadnje še neobičajnega, z vplivi jazza obarvanega Ravelovega Koncerta za klavir in orkester v G–duru, M. 83, ki ga je izvedel pianist Peter Barbo (mentorica prof. Tatjana Ognjanovič).

V petek, 21. aprila 2023, je v Veliki gledališki dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani potekal umetniško-znanstveni eksperiment ŽIVAL-ČLOVEK-STROJ, v katerem sta se na nepredvidljiv način srečali znanost in umetnost. V običajno razpravo raziskovalk in raziskovalcev o vprašanjih sodobnega izobraževanja in človekove razpetosti med živali in stroje so neposredno vstopile umetniške intervencije in interpretacije ter odprle dilemo: Čigavi vse sta lahko misel in vednost ter na katere omejitve trčimo, kadar ostajamo v okviru zgolj ene ali druge?

Zdi se, da je za razumevanje razmerij med človekom, živaljo in strojem ter vlogo človekove formacije relevanten prav pogled, ki preči znanstvene in umetniške prakse, saj širi prostor njihovih možnih artikulacij. V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista. Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi onkraj omejitev, ki jih začrtuje njegovo živalsko poreklo, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev in njihovih skorajda nezamejenih zmožnosti.

Tokratni umetniško-znanstveni eksperiment je skušal te premestitve in spremembe misliti in artikulirati tako z govorjeno besedo, ki je ena izmed običajnih manifestacij znanstvene vednosti, kot tudi z izpostavitvijo fizične prezence govora kot glasu in giba v prostoru, ki sta značilna za umetniško prakso.

Hkrati pa je ta eksperiment odprl prostor za razumevanje ter izkušnjo vednosti in umetnosti kot enako pomembnih dimenzij pri formaciji človeka, značilni za neohumanistično tradicijo, ki je v nasprotju z danes prevladujočo utilitaristično opredelitvijo izobraževanja. Ta vidi umetniško oziroma estetsko komponento vednosti kot manj uporabno in pogosto odvečno pri uresničevanju ciljev izobraževanja, podrejenega predvsem ekonomskim interesom.

Dogodek je nastal v sodelovanju Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev. Humanistika, to si ti! : Človek, žival 22/23.

Več tukaj.

Razstava Knjigoveški eksperimenti iz odpadnih materialov je namenjena predstavitvi inovativnih enostavnih knjigoveških izdelkov, ki so nastali v okviru omenjenega projekta kot njegov osrednji izziv. Zasnovani in realizirani so na principih krožnega oblikovanja, ki je del krožnega gospodarstva in prikazujejo možnosti ponovne uporabe odpadnega papirja in drugih netipičnih materialov, ki izkazujejo konstrukcijsko in estetsko primernost za vključevanje v izdelavo enostavnih knjigoveških izdelkov. Študentke, vključene v projekt, so v knjigoveški delavnici knjigovezinje Maruše Hren usvojile znanja in veščine ročnega knjigoveštva. Raziskale so uporabnost izbranih odpadkov v knjigoveštvu, ki je vključevala tudi analizo izbranih materialov, pri čemer je sodeloval Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Mateja Golež) ter v nadaljevanju projektnih aktivnosti razmišljale o prenosu usvojenega znanja in vključevanju v pedagoški proces ter izvedle likovno-didaktične aktivnosti.

Predstavljeni enostavni knjigoveški izdelki temeljijo na odkrivanju in generiranju novih in morda do sedaj še neizkoriščenih potencialov vključevanja netipičnih materialov v knjigoveštvo, ki se v lokalnem in širšem okolju tretirajo kot gospodinjski ali industrijski odpadki. Predelava odpadkov - sekundarnih surovin v vredne in uporabne produkte, ki jih lahko ponovno uporabimo v domačem okolju, v izobraževalno – informacijske namene ali ponudimo na trg, je projektni prispevek k odgovornejšemu ravnanju in ozaveščanju o krožnem ravnanju z odpadki.

Poleg ozaveščanja širše publike o učinkovitejši rabi odpadkov je doprinos projekta k spremembam v družbi zagotovo tudi obujanje veščin ročnega knjigoveštva in ozaveščanje o vrednosti rokodelskih znanj in spretnosti ter s tem skrb za nesnovno kulturno dediščino v luči sodobnega načina življenja. Izpostaviti želimo ročno tehnologijo za ponovno uporabo odpadkov v vredne produkte. Doprinos povezovanja tradicionalne ročne obrti knjigoveštva z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter obrtniškimi podjetji je tudi v razvoju poslovnih priložnosti na trgu dela, v katerega vstopajo mladi po zaključku izobraževalnega procesa. S projektnimi vsebinami na inovativen način povezujemo izobraževalni, raziskovalni in kreativni sektor, s čimer se vzpostavlja vzpodbudno ustvarjalno okolje, v katerem so študenti, bodoči likovni in drugi pedagogi, pridobivali konkretne praktične izkušnje ter znotraj lastne avtorske prakse razvijali lastno kreativnost in kreativno mišljenje. 

Izr. prof. Anja Jerčič Jakob

Ohranjanje in skrb za naravo ter varovanje okolja predstavljajo stalnice tudi v današnjem pedagoškem okviru. Z njimi se srečuje otrok že v predšolskem obdobju, učenec skozi celotno osnovnošolsko obdobje, mladostnik ter pedagoški delavci pri različnih aktivnostih. Slednji se občasno ob soočanju z različnimi naravnimi nesrečami, ki so posledica neustreznih ravnanj z naravnimi viri, počutimo zaskrbljene, frustrirane in nemočne. Obenem pa pogosto prezremo, da tudi sami vsakodnevno prispevamo k stanju, ki naše občutje upravičeno poglablja. In vendar smo prav pedagogi postavljeni pred pomembno nalogo, da s tovrstnimi vsebinami seznanjamo otroke, učence in mladostnike, tj. tiste, ki bodo vse bolj primorani razmišljati, kako dejansko (pre)živeti s tem, kar imamo in kako to tudi najbolj racionalno in učinkovito uporabiti. Pomembno je, da mladim generacijam problematike ne predstavljamo črnogledo in brezupno, hkrati pa dovolj resno, tehtno in prepričljivo, da se jih tematika dotakne in predvsem premakne njihovo razmišljanje v smer smiselnosti re-uporabe stvari, ki bi jih sicer zavrgli.

Živimo v času velike količine materialnih dobrin, ki jim ni težko najti nove funkcije, če le vzamemo to kot izziv. Likovnost kot področje, ki predstavlja samostojno področje tako v Kurikulumu za vrtce (1999) kot tudi samostojen osnovnošolski učni predmet (Učni načrt, 2011), lahko v tem pokaže vrsto možnosti. Nadomeščanje določenih klasičnih likovnih materialov z netipičnimi, namreč utegne k večji ustvarjalnosti celo prispevati in je ne krniti. Iskanje možnosti recikliranja in re-uporabe nečesa neuporabnega lahko torej predstavlja humus ustvarjalnosti. Terja namreč iskanje alternativnih rešitev, prilagoditev in možnosti preoblikovanja. Iz pedagoškega zornega kota ponovna uporaba obrabljenih in neuporabnih stvari zahteva razmislek o celotnem pedagoškem procesu od vsebine do organizacije učne enote.

V projektu Inovativni pristopi oblikovanja trajnostnih turističnih produktov iz sekundarnih surovin z uporabo tradicionalnih knjigoveških tehnik so se študentke različnih študijskih smeri srečevale s spoznavanjem knjigoveških veščin, katerih ključni cilj je predstavljal razmislek, kako v tovrstno uporabo vključiti odpadne materiale iz lastne okolice. Pomemben doprinos njihove projektne izkušnje je večplasten. V prvi vrsti so se same naučile različnih oblik izdelovanja vezanega (knjižnega) gradiva, preko načrtovanja in vodenja lastne delavnice pa so spoznale, kako dejansko poteka posredovanje oz. prenos znanja na druge. Spoznanje, kako pomembno je s tega vidika lastno znanje, za večino članic sicer ni predstavljal najbolj očitnega, nikakor pa nepomembnega prispevka k njihovemu nadaljnjemu pedagoškemu razmišljanju, katerega koristi bodo v svojem bodočem poklicu vse bolj odkrivale. Glede na izkušnje in širino, ki jo to področje nudi, bi bilo možno razmišljati tudi o oblikovanju izbirnega študijskega predmeta, saj se v njem skrivajo tudi znanja, ki lahko doprinesejo h kakovostnim rešitvam v pedagoškem procesu različnih študijskih smeri. 

Doc. dr. Uršula Podobnik

Projekt »Inovativni pristopi oblikovanja trajnostnih turističnih produktov iz sekundarnih surovin z uporabo tradicionalnih knjigoveških tehnik« je realiziran v sklopu krovnega projekta Univerze v Ljubljani »Študenti UL v delovnem okolju – Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023«.

Vodilna pedagoška mentorica: izr. prof. Anja Jerčič Jakob
Druga pedagoška mentorica: doc. dr. Uršula Podobnik
Delovni mentor 1: Maruji knjigoveštvo, Nadja Maruša Hren s.p.
Delovna mentorica 2: dr. Mateja Golež, Zavod za gradbeništvo Slovenije
Sodelujoče študentke: Urša Barič, Neža Brelih, Špela Gabrovec, Lea Katavič, Lara Ogorevc, Neža Šega, Jerca Šuštar, Anja Žbogar

Razstava je realizirana v okviru projekta »Inovativni pristopi oblikovanja trajnostnih turističnih produktov iz sekundarnih surovin z uporabo tradicionalnih knjigoveških tehnik«.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Več tukaj.

V mesecu aprilu je v sozaložništvu Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani izšel angleški prevod znanstvene monografije Umetnost med prakso in teorijo, ki jo je leta 2021 uredil dr. Jožef Muhovič. Nosi naslov Art between practice and theory: Theoretical reflections on artistic reality on the treshold of the third millennium.

Avtorice in avtorji:
Lucija Močnik Ramovš, Nadja Zgonik, Jožef Muhovič, Uršula Berlot Pompe, Barbara Predan, Tomaž Toporišič, Petra Cerne Oven, Petja Grafenauer, Nataša Ivanović, Urška Barut, Blaž Šeme, Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Barbara Orel

Sveža knjiga je že naprodaj v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani, fizično pa tudi na policah Knjigarne Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Do monografije lahko prosto dostopate na portalu E-knjige Založbe Univerze v Ljubljani.

Tudi v letošnjem študijskem letu so članice Univerze v Ljubljani pripravile številne poletne šole z različnih področij. S področja umetnosti in kulture med drugim izpostavljamo naslednje:

• Academia Musicæ Labacensis 2023
• Design+Science: Parainteligenca
• Poletna šola arhitekture 2023
• Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: Prilagojena ponovna raba
• Poletna šola kulturnega menedžmenta 2023
• Mladinska poletna šola slovenskega jezika
• Mladinska poletna šola slovenskega jezika na spletu
• Poletna šola slovenskega jezika
• Poletna šola slovenskega jezika na spletu
• seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi)
• Poletna šola Stari bar v Črni gori

Več tukaj.

Trenutno obiskujem podiplomski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Svoja dela sem razstavljala na mnogih skupinskih razstavah v Ljubljani in v tujini. V svojem umetniškem ustvarjanju se izražam skozi različne medije, zadnje čase me zanima predvsem eksperimentiranje z grafičnimi tehnikami. Grafika je zame polna presenečenj, kar jo dela zanimivo, magično. Od leta 2019 sem članica umetniškega kolektiva Podmladek, s katerim pogosto razstavljam in sodelujem v različnih projektih.