Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo 14. junija 2023 prvič izvedli_e dogodek Dan za umetnost UL, in sicer v sklopu festivala Junij v Ljubljani.

Dogajanje smo začeli_e ob 12. uri v prostorih deželnega dvorca, kjer smo slavnostno odprli_e Galerijo UL. Predstavitev (dela) bogate zgodovine univerze in njenega doma smo iz nekdanje Muzejske sobe s postavitvijo razstave Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani prestavili_e v druge dele rektorata. Prostor nove galerije smo tako namenili_e živi umetniški ustvarjalnosti naših študentov_k. Ob odprtju smo predstavili_e tri različne postavitve sodelujočih treh članic: Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL, Fakultete za arhitekturo UL ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL. S tremi zelo različnimi postavitvami, ki jih je kuriral Vladimir Vidmar, smo želeli_e pokazati raznolikost umetniških programov naše univerze in številčne možnosti njihovih razstavnih iteracij. Hkrati pa smo, kot se za slavnostno odprtje spodobi, umetnost ob njenem dnevu popeljali_e zunaj zidov galerije in se sprehodili_e po rdeči preprogi – eno od razstav smo namreč postavili_e v protokolarno avlo ter tako (tudi simbolno) odprli vrata rektorata in pot do Kongresnega trga, kjer se je osrednji dogodek v popoldanskih urah začel.

Po uvodnih nagovorih rektorja UL prof. dr. Gregorja Majdiča, prorektorja za umetnost UL prof. mag. Matjaža Drevenška ter predsednice Sveta za umetnost UL prof. mag. Žanine Mirčevske smo v parku Zvezda prisluhnili_e lekt. dr. Mateji Gaber s Filozofske fakultete UL, ki je predstavila svojo novo knjigo o srednjeveški nemški liriki Minezang. Dogajanje smo nadaljevali_e ob paviljonu v parku Zvezda, kjer so študentje_ke Pedagoške fakultete UL zaigrali_e lutkovno predstavo z naslovom Kradljivc. Nato je v parku Zvezda sledila modna revija, ki so jo pripravili_e študentje_ke Naravoslovnotehniške fakultete UL v sodelovanju s študenti_kami tolkalske zasedbe Akademije za glasbo UL, ki so poskrbeli_e za improvizirano glasbeno spremljavo. V nadaljevanju smo v paviljonu predstavili_e razstavo z naslovom Plečnikova Ljubljana: mesto kot oder, ki je nastala pri izbirnih predmetih Lutkarstvo in Plesno gledališče na Pedagoški fakulteti UL, nato pa smo si na velikem odru na Kongresnem trgu ogledali_e vaje študentov_k krajinske arhitekture na Biotehnični fakulteti UL v raziskovanju oblikotvornosti, in sicer film Vaje v slogu. Na velikem odru smo predvajali_e avtorske videe študentov_k študijskega programa Slikarstvo, smer Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, ki so se jim na odru pridružili_e študentje_ke Studia za sodobno glasbo Akademije za glasbo UL, ki so za predvajane videoizdelke pripravili_e nove sodobne glasbene kompozicije ter jih ob videu v živo igrali_e. Sledila sta kratka filma študentov_k Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL, nato pa okrogla miza na temo Menedžment v kulturi, na kateri so razpravljali: prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete UL, izr. prof. ddr. Aljoša Pužar s Fakultete za družbene vede UL, prof. mag. Žanina Mirčevska, predsednica Sveta za umetnost UL, in prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost UL. Dan za umetnost UL smo končali_e s koncertom Big banda Akademije za glasbo UL z gosti.

Dan za umetnost UL smo uspešno izpeljali_e s sodelovanjem vseh članic Sveta za umetnost UL, pod taktirko režiserja Bora Ravbarja, študenta gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo UL, ter spretnim vodenjem Petra Alojza Marna, študenta dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo UL. Na stojnicah se nam je (med drugimi) pridružila Založba UL, za dokumentarno videosnemanje pa je poskrbela Fakulteta za elektrotehniko UL v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo UL. Vseh sodelujočih žal ne moremo našteti v tem besedilu, a bo kolofon, skupaj z vsemi fotografijami in videoposnetki dogodka, našel mesto na novo vzpostavljeni podstrani spletne strani UL, namenjeni Dnevu za umetnost UL.

Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da naše članice izvajajo umetniško dejavnost vsak dan. Bogatemu repertoarju koncertov, razstav, predstav, filmov, modnih revij in drugih dogodkov poskušamo slediti s kULturnico in tako približati pestro umetniško dogajanje na naši univerzi čim širšemu občinstvu.

*Besedilo je napisano skladno s Smernicami za občutljivo rabo jezika, in sicer z uporabo podčrtaja za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov.

V petek, 9. junija 2023, sta pred sedežem Univerze v Ljubljani že drugič potekali javni podelitvi doktorskih listin in priznanj za pomembna umetniška dela. Na slavnostni promociji na Kongresnem trgu se je na obeh prireditvah skupaj zbralo 291 doktoric in doktorjev znanosti ter osem prejemnic in prejemnikov priznanj za pomembna umetniška dela, najvišja priznanja Univerze v Ljubljani.

»Z dogodkom, ki smo ga v lanskem letu prvič prestavili iz notranjosti deželnega dvorca, doma Univerze v Ljubljani, v samo središče mesta, približujemo znanost in umetnost prebivalcem in prebivalkam ter obiskovalkam in obiskovalcem Ljubljane. Vsi gostje, pa tudi naključno mimoidoči, lahko začutijo ponos ob izjemnih znanstvenih in umetniških dosežkih novih generacij znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov, Ljubljana pa ta dan zaživi v barvah Univerze v Ljubljani, s čimer še bolj povezujemo Univerzo in mesto, « je povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Slavnostna govorka večernega dogodka je bila asist. dr. Ajda Mladenović, lanskoletna prejemnica priznanja za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani za področje restavratorstva ter doktorica znanosti.

Slovesnost ob 19.30 se je začela s podelitvami priznanj za pomembna umetniška dela, ki so jih prejeli: z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Nejc Merc za področje glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost – tuba in ostali sorodni instrumenti. Nadalje z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Vida Cerkvenik Bren za področje gledališka in radijska umetnost; Andrej Nagode za področje filmska in televizijska umetnost; Aleš Pavlin za področje filmska in televizijska umetnost; Nejc Škofic za področje gledališka in radijska umetnost in Jožica Šmid za področje filmska in televizijska umetnost. Z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Nejc Prah za področje vizualne komunikacije ter s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Emil Jurcan za področje arhitektura.

Promovirani doktorice in doktorji znanosti, ki so uspešno zagovarjali disertacijo s (širšega) področja umetnosti oziroma kulture so: z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani dr. Nika Leskovšek (Politike uprizarjanja in dramaturgija gledalca v Sloveniji po letu 1980, mentorica prof. dr. Barbara Orel), s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Jure Grohar (Razširjene strategije sodobne arhitekture, mentor prof. mag. Vasa Perović, somentorica prof. dr. Petra Čeferin), dr. Janez Peter Grom (Vpliv utrdbenih sistemov Rapalske meje na razvoj prostora, mentorica prof. dr. Alenka Fikfak), dr. Birgitte Juul Nielsen (Grajenje relacijskih prostorov, mentorica prof. dr. Tadeja Zupančič, somentor Assoc. Prof. Claus Peder Pedersen). Nadalje s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Nina Bostič Bishop (Transnacionalna ameriška književnost: Aleksandar Hemon in Tea Obreht, mentor prof. dr. Igor Maver), dr. Mateja Breščak (Kiparski opus Ivana Zajca (1869-1952), mentor prof. dr. Matej Klemenčič, somentor prof. dr. Dragan Damjanović), dr. Maša Marty (Migracije in glasba med Slovenci v Švici, mentor prof. dr. Svanibor Hubert Pettan), dr. Alenka Pirman (Sodelovanje sodobnega likovnega umetnika in muzeja pri razstavljanju sporne kulturne dediščine, mentor izr. prof. dr. Jože Hudales, somentorica izr. prof. dr. Beti Žerovc), dr. Adrijana Špacapan (Ozaveščanje mladostnikovega etosa z literarno umetnostjo v sodobnem izobraževalnem konceptu, mentor prof. dr. Robert Kroflič, somentor doc. dr. Igor Škamperle), dr. Urška Vogrinc Javoršek (Fluidna hibridnost žanra in politična angažiranost v sodobni britanski literaturi, mentorica prof. dr. Mojca Krevel), dr. Jane Weber (Odmevi Charleyja Pattona in Roberta Johnsona v današnji glasbi, mentor prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, somentor prof. dr. Rajko Muršič) ter dr. Simona Žvanut (Muzej sodobne umetnosti: Institucija, arhitektura in politike razstavljanja, mentor prof. dr. Lev Kreft, somentorica doc. dr. Katja Mahnič).

Med 1. in 4. junijem 2023 se je, na treh lokacijah Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in širše, odvila Odprta akademija: ALUO razstava 2023, največja in zaključna letna predstavitev študentskih del.

Letos je bil še večji, skoraj festivalski poudarek dan spremljevalnemu programu, ki so ga aktivno soustvarili študenti_ke akademije. S predlogi z njihove strani so se vsebine programa zelo razrasle in obogatile, hkrati pa so te pobude dodatno spodbudile interno povezovanje študentov_k, pedagogov_inj in drugih zaposlenih.

Ob razstavi in strokovnih javnih vodstvih so se tako odvili koncerti, delavnice, pogovori, okrogle mize, ad hoc umetniške akcije in odprtja treh dodatnih, satelitskih študentskih razstav (v TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec, Moderni galeriji in na Tobačni).

Ker smo že lani, ko smo razstavo prvič poimenovali Odprta akademija, poudarjali pomen akademije kot skupnosti, smo se odločili, da v letu 2023 celostno podobo izberemo – kot skupnost, in sicer z demokratičnim glasovanjem vseh študentov_k in zaposlenih. Izbirali smo med predlogi, nastalimi v zimskem semestru 2022/23 pri predmetu Vizualne komunikacije v 1. letniku magistrskega študija smeri Grafično oblikovanje, pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka. Projekt, ki je prejel največ glasov, je bil izbran za celostno grafično podobo Odprte akademije. Njegova avtorica je študentka Nia Gombač.

Projekt je najbolje povzel eden od mentorjev prof. Jenko: »Podoba namenoma posnema reklamne prijeme, ki smo jim priča sleherni dan. Potrošniška sporočila iz vseh mogočih medijev v družbi izredno banalnih podob, ki nas vsakodnevno agresivno preplavljajo. Namen Niine podobe je prav v postavljanju ogledala tej naši potrošniški družbi, morda lahko na celoto gledamo tudi kot na opozorilo, do kod smo kot družba prišli, ko je imeti več kot biti.«

V skladu s pristopom akademije h globalni pobudi Univerz za delovanje k prehodu v brezogljični svet je bila celotna produkcija Odprte akademije 2023 trajnostno naravnana. Tudi vsi dogodki so bili nizkoogljični, od podnebju prijaznejših pogostitev večinoma rastlinskega izvora in brez uporabe plastike do spodbujanja obiskovalcev k trajnostni mobilnosti.

Odprti akademiji 2023 v slovo ter Odprti akademiji 2024 v uvodni pozdrav (slednja se že kaže na obzorju, tudi kot povezovalni dogodek bližajočih se 40-letnice naših Oddelkov za oblikovanje in 80-letnice začetka akademije) pa dodajamo vtise dekana prof. Alena Ožbolta:

»Odprto akademijo razumem kot dogodek, ki označuje novo, novo odprtje/razprtje in vznik novega sveta in novega življenja.

Dogodek je materialen, to je razstava, številna razstavljena dela, hkrati pa gre tu za nematerialni vidik, za duh, za idejo oz. zelo številne ideje.

Akademija je šola, šola pa je vedno skupnost, skupnost profesoric, profesorjev, sodelavk, sodelavcev, delavk, delavcev in študentk, študentov. Kot nehomogena in heterogena skupnost sprejemamo svojo raznolikost, pluralnost in tudi antagonizme kot normalo vsake sodobne skupnosti. Današnje skupnosti v veliki meri zaznamuje ravno njihova raznolikost, barvitost … in ne toliko njihova homogenost ali jasne barve in meje.

Akademija mora biti odprta in povezana znotraj in hkrati do okolja. Ne zamejujemo, ne zapiramo prehodov, prepletov, ampak vzpostavljamo večsmerna in živa srečanja zaposlenih in študentov, aktivna povezovanja, komunikacije oz. to, kar je več od tega, to je dialog in idejne izmenjave.

Raziskujemo tudi brez zemljevida, po svetu krmarimo v globoki, telepatski, kontrapunktični povezanosti med seboj ter z zgodbami, iz katerih črpamo, se podajamo v znano in neznano ter na cilj prispemo skupaj.«

Več tukaj.

V četrtek, 8. junija 2023, sta dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani prof. dr. Matej Blenkuš in prorektor za umetnost Univerze v Ljubljani prof. mag. Matjaž Drevenšek odprla pregledno letno razstavo projektov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ta odslikuje in analizira pereča vprašanja stroke, ki so že tu, in tista, ki šele prihajajo. Okoljska kriza, h kateri v veliki meri prispeva gradbeni sektor, je v središču pozornosti: študenti_ke so na razstavi predstavili_e načine, na katere lahko arhitektura pomaga načrtovati trajnostne in vzdržne skupnosti. 

Neodvisna komisija (dr. Aidan Cerar (IPoP), Ištvan Išt Huzjan, Iztok Hvala, Maja Vardjan (MAO), Miranda Veljačić in Dinko Peračić (Platforma 9,81, Hrvaška) je med 26 seminarskimi predstavitvami nagradila Seminar Glažar, ki je izpostavil pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavil interese javnega pred komercialne interese.

Predsednica komisije Miranda Veljačić je v imenu žirije poudarila: »Projekt izpostavlja odprtost in dostopnost Križank in interese javnega postavlja pred komercialne interese. Hkrati z raznolikimi arhitekturnimi intervencijami ponuja rešitve in možnosti ohranjanja soobstoja raznolikih programov na tem območju ter perspektive za njegov razvoj v prihodnosti. V program vnašajo prostore za vsakdanje življenje, ki so javnega značaja in v prvi vrsti predstavljajo korist za prebivalce mesta.«

Hkrati so izpostavili tudi seminar Blenkuš, ki je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani razvijal interdisciplinarno sodelovanje ter obravnaval stanovanjske problematike skozi prizmo skupnosti, posameznika in okolja. Kot zgleden primer sodelovanja med seminarji (Žnidaršič, Zorec, Filipič/Hočevar) so izpostavili tri projekte, ki so obravnavali vprašanje razvoja območja pivovarne Union in njenega nadomeščanja z novim programom, ki nakazuje raznolike možnosti uporabe javnega prostora s poudarkom na javni koristi, in ne na gentrifikaciji. Posebno omembo je prejel Seminar teoretske prakse pod mentorstvom prof. dr. Petre Čeferin in Uroša Mikanoviča. Projekt raziskuje relevantnost del arhitekta Jožeta Plečnika s kritične pozicije današnjega trenutka in povezuje presežno v arhitekturi s temo javnega prostora in arhitekture za vse.

Pregledna razstava bo na ogled vse do 29. junija 2023: vabljeni k obisku!

Več tukaj.

V začetku junija se je v Cukrarni z zaključno modno revijo dodiplomskih in podiplomskih študentov_k oblikovanja tekstilij in oblačil z naslovom DOTIK.OBJEM.POLJUB. predstavila Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Raznolike kolekcije so večplastno odpirale različne aktualne tematike na področju oblikovanja tekstilij in oblačil. Celoten projekt se je osredotočil na covid obdobje in številne socialne distance. Avtorske kolekcije študentov govorijo o stanjih, procesih in stiskah, ki so jih študenti_ke preživljali_e v času zaprtja in kako so jih te izkušnje zaznamovale. Ob tem projekt izpostavlja dotik tudi v relaciji med našo stvarno in virtualno realnostjo, ki vse bolj prežema ne samo modo, ampak vsakdanjik vsakega_e posameznika_ce.

Projekt je nastal v sodelovanju s študenti_kami in mentorji_icami grafične in interaktivne komunikacije ter grafične in medijske tehnike Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (CGP), Fakultete za aplikativne vede (fotografiranje in ličenje), Zavodom AI ter dijaki_njami in mentorji_icami Srednje frizerske šole Ljubljana.

Modna revija je nastala s podporo Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje.

Več tukaj.

Kratki animirani film z naslovom Luknje, magistrsko delo Sofiye Kruglikove, študentke smeri Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, se je kot edini iz Slovenije uvrstil v tekmovalni program enega najpomembnejših svetovnih festivalov animacije Annency, ki je v Franciji potekal med 11. in 17. junijem 2023.

Gre za izjemen uspeh, kar sta potrdila tudi Društvo slovenskega animiranega filma in festival Animateka, na lanski ediciji katerega je film doživel premiero. Sofiyi iskreno čestitamo!

Festivalski intervju z avtorico si lahko ogledate tukaj.

LUKNJE

6 min 38 sek

Opis: Osamljenost. Močan veter in severni sij. Kaj čutiš, ko poslušaš ocean ali ko te severni sij popelje proti nevihti?

Avtorica: Sofiya Kruglikova

Avtor teksta: Uroš Jarc

Mentor_ica: doc. mag. Andrej Kamnik, doc. mag. Marija Nabernik

Produkcija: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Umetnik Veljko Zejak, zaposlen kot asistent na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je za svoje delo Mesta duhov / Ghost cities, 2022, prejel nagrado UNICUM 2023 na V. Mednarodnem trienalu keramike, ki je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled do 30. septembra 2023.

Utemeljitev žirije: Umetniško delo uspešno uteleša občutek odtujenosti od nečesa ali nekega kraja, obenem pa z dejanjem stvaritve poskuša interpretirati to distanco. Keramika se zdi zaradi kombinacije izkoriščanja zemlje in kulturnega mešanja kot nalašč za upovedovanje take izkušnje.

Sodelavcu iskreno čestitamo!

14. junija 2023 so bile v mestnem kinu Kinodvor podeljene letošnje Župančičeve nagrade, najvišja priznanja Mestne občina Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel Ranko Novak, legendarni grafični oblikovalec, naš upokojeni profesor in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

“Ranko Novak je nagrado prejel za obsežen opus, razmahnjen skozi več kot pet desetletij, s katerim se je ne le vpisal v sam vrh slovenskega grafičnega oblikovanja, o čemer pričajo številne – tudi mednarodne – nagrade in priznanja, temveč je tako pri razvoju in popularizaciji oblikovalske stroke kot tudi pri procesu izobraževanja znotraj muzejske stroke prevzemal pionirsko vlogo, s tem pa radikalno, dolgoročno in široko zaznamoval slovenski in mednarodni kulturni prostor.

V modernističnih načelih zasidrano oblikovalsko delo Ranka Novaka, dolgoletnega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter enega prvih oblikovalcev, ki so se v našem prostoru sistemsko lotili oblikovanja celostne podobe kot specifične oblikovalske naloge, odlikujejo mojstrska jasnost, čistost in skladnost oblikovnega jezika, pri čemer v ospredje vselej stopa natančno poznavanje strukture naročnikove dejavnosti in njene specifike. Zaradi slednjega v njegovi praksi ne zasledimo stereotipnih prijemov, temveč nabor izrazito premišljenih in raznolikih metodoloških pristopov, saj mora biti, kot pravi Novak, oblikovalec tako neviden kot posegi kirurga.

Kontinuirano kakovostne rešitve Ranka Novaka so vse od sedemdesetih let korenito zaznamovale podobo kulturnih in znanstvenih ustanov, strokovnih društev in organizacij s področja gospodarstva, knjižnih založb, revij ter časopisov Delo in Dnevnik.

Od leta 1989 do 2002 je Novak deloval kot oblikovalec domala celotnega vizualnega gradiva in postavitev razstav Mestne galerije Ljubljana; ta se je njegovemu razvejanemu opusu poklonila z retrospektivno razstavo Oblika vsebine. Grafično oblikovanje 1974–2022.

Mestni občini Ljubljana je v čast, da se lahko z Župančičevo nagrado za življenjsko delo pokloni grafičnemu oblikovalcu Ranku Novaku, ki je oral ledino, začrtal kakovostna merila in slovenskemu grafičnemu oblikovanju zagotovil mednarodno prepoznavnost, ob tem pa ključno prispeval k prepoznavnosti mnogoterih ljubljanskih kulturnih ustanov.”

Nekdanjemu sodelavcu in profesorju za več kot zasluženo nagrado iskreno čestitamo!

Čestitamo tudi prejemnicama in prejemniku Župančičevih nagrad za leto 2023, več o podelitvi in vseh nagrajencih pa si lahko preberete tukaj.

Valvasorjev nagelj so za leto 2022 namenili medmuzejski razstavi avtorske skupine pod vodstvom Verene Perko z naslovom Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete, v kateri sta z digitalno rekonstrukcijo in interpretativno animacijo mozaika s prizori ugrabitve Europe sodelovala dva študenta in mentorice Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo in Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Rekonstrukcija je potekala na podlagi strokovnih usmeritev kuratorke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Medmuzejska razstava po gostovanju v nekaterih slovenskih muzejih, trenutno potuje po Hrvaškem, predvideno je tudi gostovanje v Srbiji.

Junijsko dogajanje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani je vedno pestro. Ker se bliža konec študijskega leta, je tudi letos v novih prostorih zazvenelo mnogo magistrskih koncertov, s katerimi se glasbeniki_ce ne poslavljajo le od študijskega leta, ampak tudi od šolanja na akademiji. Poleg magistrskih sta bila izvedena tudi dva koncerta cikla Solo e da camera – na prvem, 6. junija 2023, sta nastopila pianistka Lara Oprešnik in Trio Plamen, na drugem, 12. junija 2023, pa Duo Fortimile in pianist Karlo Posnjak. 16. junija 2023 so na odru Slovenske filharmonije stali mladi pevski solisti, Dimitrije Savić, Vladimir Jakšič in Peter Grdadolnik, ki so z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana ter pod taktirko izr. prof. Simona Dvoršaka izvedli program, sestavljen iz skoraj izključno Mozartovih del. Na koncertu je kot solistka nastopila tudi flavtistka Jana Rumpf, ki je spretno izvedla Koncert za flavto in orkester L. Liebermanna.

Ob pripravi tokratne zaključne razstave četrtega letnika so se izrisale nekatere prepričljive avtorske poetike in fokusi raziskovanja posameznih študentov_k. Izkazalo se je, da mnogi_e po kakovosti izstopajo pri vseh ateljejskih predmetih in niso ozko specializirani_e v eni sami umetniški zvrsti. Koncept letošnjega kataloga je temu podrejen. Izbrali smo uspešna likovna dela iz različnih področij ustvarjanja, zato so nekateri_e avtorji_ice predstavljeni_e z več deli. Študijski program je v zadnjem letniku usmerjen v avtorske raziskave in iskanje lastnega izraza na osnovi predhodno osvojenega znanja skozi vsa leta študija, pri vseh predmetih. Zaključna razstava nam tako nudi uvid v osvojeno znanje in ustvarjalne osebnosti naših bodočih diplomantov_k.

Razstavljajo: Tamara Babnik, Urša Barič, Nina Borg, Maja Breznikar, Venia Divjanović, Klara Grgetić, Ema Ilar, Nika Jerič, Grega Križnar, Ines Pahor, Ana Povše, Manca Semprimožnik, Jerca Šuštar, Katja Troha

Mentorji_ice: prof. mag. spec. Črtomir Frelih (grafika), prof. mag. Roman Makše (kiparstvo), doc. mag. Mojca Zlokarnik (risanje), doc. mag. Andrej Brumen Čop (slikanje)

Razstava je na voljo za ogled v Galeriji UL PEF še v ponedeljek, 26. junija 2023.

Več tukaj.

Na letošnjem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2023 v Kranju so se študenti_ke smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavili na samostojnih in skupinskih razstavah. Sonce kot krovno temo bienala so interpertirali skozi svojstvene vsebine, prepletene z eksperimentalno-umetniškim pristopom različnih zvrsti oblikovanja tekstilij, pojmovanja prostora in razumevanja tekstilne materije. Nekateri projekti so s krovnim podnaslovom Folklora. Favna. V parku. nastali v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev 2022-2023 – Humanistika, to si ti!, kjer se je tematika sonca prepletla s favno in parkom kot prostorom srečanja ter sobivanja različnih življenjskih oblik.

Magistrski_e študenti_ke so se predstavili_e s samostojnimi tekstilno-umetniškimi deli in obsežnimi instalacijami, ki prikazujejo teme kot so občutki ob pomanjkanju svetlobe, sence kot kontrast soncu, veličastnost sonca in njega moč, ki obuja zemljo k življenju, mistični pra-odnos ljudi do sonca kot tudi pomen in vpliv sonca na ljudsko tekstilno umetnost, mitologijo in dediščino. Raziskovali_e so probleme globalnega segrevanja, se ukvarjali_e z odnosom med človekom in naravo, opozarjali_e na temeljno neenakost med spoli ter se poglabljali_e v kontraste našega vsakdanjega življenja, predstavljene kot rekonstrukcija nasprotja med digitalnim in rokodelskim.

Dodiplomski_e študenti_ke so se na skupinskih predstavitvah predstavili_e skozi dela, kjer je sonce, kot glavni vir živega, razsvetlilo njihovo poglabljanje v pojem osebne folklore. Tako so svoj pogled na svet, svoje izkušnje, spomine in zgodbe vtkali_e v miniaturne, ročno tkane tekstilije, ustvarili_e subtilne motive s strojno vezenino ter oblikovali_e uporabne taftane tekstilije in tekstilne izdelke. Sonce kot vir svetlobe, toplote in življenja je s svojim nasprotjem – temo in smrtjo, je nagovarjalo študente_ke k oblikovanju več kot 20-metrske žakardne tkanine, ki je svoje razstavno mesto pod soncem našla v kranjski Mestni knjižnici. Projekt tiskanja ogromne tekstilije za Šorlijevo ponjavo pa so študenti_ke izpolnili_e z dvema vzporednima aktivnostnima. Študirali_e so arhitekturne spomenike Marjana Šorlija in hkrati ustvarjalno preizkušali_e različne tehnike ročnega tiskanja tekstilij ter oblikovali_e tekstilne vzorce po izbranih motivih. Nastala je ogromna tekstilna streha, plapolajoča čez dobršni del Prešernovega trga, kot dobrodošla senca v poletni pripeki. 

Prisrčno vabljeni_e na vse študentske razstave bienala tekstilne umetnosti BEIN 2023, ki potekajo na različnih lokacijah v Kranju! Razstave bodo na ogled do 10. avgusta 2023.

Projekti so nastali s podporo in sodelovanjem Zavoda Carnica, podjetja Vigred d.o.o., Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje in s projektom Evropska noč raziskovalcev 2022-2023 – Humanistika, to si ti!, ki je financiran s strani Evropske unije.

Več tukaj.

S karbonizacijo, ki je način fosilizacije – pooglenitve organizma, projekt išče stičišča kulturne in geološke dediščine. Na razstavi so slike študentov_k postavljene ob bok slikam in grafikam Franceta Miheliča, ene od vodilnih osebnosti slovenskega slikarstva 20. stoletja. Pri ustvarjanju svojih del so se študenti_ke naslanjali_e na izbrane Miheličeve slike in jih poskušali_e interpretirati na svoj način. Študente_ke je k uporabi oglja in geotekstila nagovoril Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki je sodeloval pri projektu. Oglja, ki nastaja s karbonizacijo, se je posluževal že Mihelič. Nekatera dela izpostavljajo tudi motiv kurenta, ki se pojavlja pri delih Franceta Miheliča in je vpisan na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.

Razstavljajo študenti_ke magistrskega programa Poučevanje, smer Likovna pedagogika na Pedagoški fakulteta Univerze v Ljubljani: Lara Ališič, Vita Čepič, Vitjan Črešnar Štaus, Kristina Fideršek, Kristina Filipčić, Jerca Rogelj, Klavdija Zupančič, Anja Žbogar, Eva Žnidaršič.

Mentorica in vodja projekta: izr. prof. Anja Jerčič Jakob

Projekt je podprl Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje.

Partnerji projekta: Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Mateja Golež), Zavod Carnica, Loški muzej Škofja Loka.

Razstava je na voljo za ogled v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči, Škofja Loka do 29. julija 2023.

Več tukaj.

Projekt Sobivanje je skupinsko delo študentov_k Naravoslovnotehniške fakultete in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Pod okriljem mentorjev_ic je nastalo monumentalno delo, ki naglaša prostorsko transformacijo dotične mikrolokacije in s pomočjo svetlobe osvetljuje ter animira dani ambient. Sodelujoči_e so zasnovali_e lebdečo strukturo voluminoznih stolpičev – polprosojnih lestencev, ki narekujejo ritem prostora in sledijo njegovi funkcionalni rabi; kot pravijo avtorji_ice projekta, pod nebo vpete strukture na tleh oblikujejo funkcionalno sliko senc, ki se ponoči spremeni v svoje nasprotje – v svetlobo, kar še poudarja dualno prostorsko ureditev majhnega trga.

Sodelujoči_e: Matea Atanasoska, Matic Beršnak, Ana Berwanger, Katja Bradač, Valentina Grebeniuk, Eva Križaj, Ana Sršen in Katarina Vujačić

Mentorji_ice: prof. Marija Jenko (UL NTF), asist. Mina Hiršman (UL FA) in Janez Grošelj, m. i. a.

Več tukaj.

Zeleno oazo v mestnem tkivu Fosterjevega vrta dopolnjuje spomenik Jožetu Toporišiču in kamniti vodnjak, ki s krožno obliko vabi k premisleku skupnosti. S študenti_kami smo se ob naslovu 23. Svetlobne gverile, ki je delovala pod skupnim imenovalcem Prostor, naslonili še na Ravnikarjevo dediščino in tako prostor, besedo, svetlobo povezali z arhitektovim delom, ki nas je nagovoril preko Ferentovega vrta. Edvarda Ravnikarja smo pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2 srečali pri različnih vsebinah, pri zasnovah republiškega grba, pri oblikovanju naslovnic revij in denarja oziroma obveznic, oblikovanju znaka in razširjeno pri predstavitvi Smeri B, s katero je Ravnikar sooblikoval začetek formalnega študija grafičnega oblikovanja pri nas.

Vsak premislek o prostoru je razmišljanje o odnosih. S prostorom gradimo najrazličnejše priložnosti za uporabnike, ki nam pomagajo dopolnjevati in nadgrajevati konstante prostorskega križa. Projekt, ki je nastal pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2, se loteva tematiziranja odnosov, ki smo jih s sodobnimi vezmi spremenili, nekatere pa tudi pozabili. V preteklosti so se ljudje srečevali ob vodnjakih, danes se srečujemo s sosedi ob smetnjakih. Z vodnjakom smo premišljevali metaforo pranja umazanega perila in se tako opravljanju zoperstavili z definicijami prostora, ki smo jih našli v notranjem in zunanjem prostoru. Vodnjak v parku je ponovno dobil svojo funkcijo, kjer je vodo zamenjala svetloba, ki je v ritmu svetlobnih filtrov ves čas spreminjala naše definicije in v zamejenost formata vnašala gibanje, trajanje, prelivanje ...

Prostorska intervencija se z branjem izjav na perilu povezuje s smermi študija, kjer si grafični medij podaja roko z oblikovanjem in raziskovanjem tekstila. Po zgledu Smeri B smo izhajali iz pravokotnika, kjer smo s prepogibanjem dobili risbo tlorisa, katerega smo izrisali v linearni perspektivi. Te nove prostorske rezultate smo opremili s tipografijo in jo v nadaljevanju oblikovali v definicijo skupinskega prostora, ki je v vrtu predstavljal križišče različnih oblikovanih izjav na ravni likovne podobe in na ravni sporočila.

Naš tekstil v prostorski centrifugi je bil izčiščeno in oprano perilo, kjer se je belina platna spreminjala v skupinski prostor izjav mladih, v katerih smo lahko med drugim prebirali, kje in v kakšnih prostorih si želijo oblikovati svojo grafično prihodnost.

Sodelujoči_e: Lara Mrhar, Pia Vinka Klajić, Ana Jakončič, Liza Štandeker, Tina Ružič, Laura Robek, Nuša Karo, Nika Perovnik, Erika Grum, Ana Kompara, Urška Klenovšek, Anja Jerala, Špela Malc, Gregor Oštir, Hana Ocvirk, Tea Sevšek, Tjaša Merlin, Nika Udovič, Eva Klemenčič, Lana Šušteršič Jeršin, Valentina Teršek, Lara Zuza, Ivana Koron, Lara Može, Sara Ana Kambič, Teja Gričar, Anuška Đogić, Nina Rojc, Gaja Bajc, Sara Štemberger, Nino Volf, Eva Bevk, Gracija Čepič, Hana Bajt, Nataša Trček, Špela Bajrič, Neja Žgavec in Maja Černe.

9. junija 2023 se je v SNG Drama Ljubljana odprla razstava Striček Vanja v upodobitvah študentov_k ilustracije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pozneje istega večera, v odmoru med premierno uprizoritvijo predstave Striček Vanja v režiji Janusza Kice, pa je avtorice in avtorje razstavljenih del doletela posebna čast, saj je njihova mentorica doc. Suzi Bricelj po razstavi lahko popeljala predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar in prvega soproga Aleša Musarja, častna gosta premiere.

Pridružila se jim je ravnateljica SNG Drame Vesna Jurca Tadel, ki je skupaj z dekanom akademije prof. Alenom Ožboltom pozdravila tudi zbrane na predhodnem odprtju. Gre za četrto tovrstno sodelovanje katedre za ilustracijo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani s SNG Dramo – Ilustriranje dramskega besedila, ki se vzporedno pripravlja za uprizoritev na odru. V prejšnjih letih so študentke in študenti ilustracije upodobili že Shakespearjev Vihar, Linhartovega Matička in Tavčarjevo Visoško kroniko, sodelovanje pa bomo gotovo ponovili tudi v prihodnjih gledaliških sezonah.

Doc. Suzi Bricelj: »Pri izbiri nosilca za serijo ilustracij so bili študenti prosti. Tako ilustracije nastopijo kot del gledališkega lista, vanj prinašajo sporočilo in vzdušje, ki ne sledita sami uprizoritvi ter bogatita z drugačno interpretacijo. Ustvarijo pa tudi samostojne prostorske postavitve, kjer je ilustracija temeljna nosilka vsebine. Ob svojem delu so se seveda zavedali, da je besedilo »igra«, in so zato poskusili dramo tudi sami »uprizoriti«. Knjiga-objekt tako postane malo gledališče, kjer se z obračanjem listov menjajo scenografije in dejanja. Ali pa v svojo vizualno interpretacijo dejavno vključijo gledalca, da s soigralci kot v družabni igri postavi scenografije, prestavlja junake in skupaj z besedilom »odigra« predstavo kot režiser in igralec.«

Razstavljajo: Marija Bobič, Tjaša Bon, Hana Černivec, Špela Guček, Maja Jenko, Chen-Li-Hsuan, Dora Pejić Bach, Zala Pribaković, Žiga Sever, Tomi Sokolov

Razstava bo na ogled do 30. junija 2023, vsak večer, ko bo na Velikem odru predstava (med 10. in 30. junijem pol ure pred začetkom in pol ure po koncu predstave).

Več o razstavi tukaj.

Arhitekt Ivan Vurnik je bil tudi predan pedagog, zato Krajevna skupnost Radovljica k soustvarjanju Vurnikovih dni vsako leto povabi študente različnih fakultet, ki odstirajo nove poglede na delo Ivana in Helene Vurnik ter skozi proces poustvarjanja spoznavajo pomene slovenske arhitekturne dediščine.

Razstava Mesto nagovarja meščane. Vurnikovi vzorci v urbani komunikaciji je nastala v sodelovanju študentov_k in mentorjev_ic Naravoslovnotehniške fakultete, Fakultete za strojništvo in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Fakultete za dizajn ter Centra arhitekture Slovenije in Robotine, d. o. o. Ob tej priložnosti so na Vurnikovem trgu v novem delu Radovljice pripravili video projekcijo tekstilnih vzorcev, ustvarjenih po izročilu zakoncev Vurnik in ga na igriv način povezali s kulturno dediščino.

S ponjavo so mladi_e ustvarjalci_ke želeli_e poudariti karakteristike glavnega Linhartovega trga v starem mestnem jedru in vanj pripeljati Vurnikove elemente. Prostorska postavitev intervencije nakazuje povezavo med Šivčevo hišo kot osrednjo hišo razstave in mestno palačo kot glavnega prostora prireditve, hkrati pa nudi prijetno senco uporabniku trga. Razgiban triptih ponjav bo, upamo, postal prepoznaven znak vsakoletnih Vurnikovih dni v Radovljici. Spremlja ga duet barvitih interaktivnih zastav s QR kodo, vpeljano kar v tekstilni vzorec.

Mestno okolje si prizadeva izboljšati kakovost življenja v mestih tako, da jih naredi bolj učinkovita, odzivna, dinamična, trajnostna in prijazna do uporabnikov, katerim so namenjene tudi interaktivne javne umetniške instalacije, kjer uporabimo QR kode, aktuatorje in druge tehnologije za ustvarjanje bolj zanimivega in prepričljivega doživetja.

Avtorji_ice: Manca Drusany, Katarina Ekart in Rebeka Pajek (UL NTF), Klemen Kavčič in Hana Omahen (UL FS), Lara Korošec in Ajda Pršina (UL FA) in Valentina Golič (FD)

Mentorji_ice in sodelavci_ke: prof. Marija Jenko in asist. Alenka More (UL NTF), doc. dr. Marjan Jenko in asist dr. Tomaž Požrl (UL FS), mag. Dušan Janjić (Robotina d. o. o.) in Barbara Viki Šubic ter Nives Čorak (Center arhitekture Slovenije)

Projekt je bil izbran na javnem razpisu »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov delovnem okolju 2022/2«3, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Razstava je na ogled v galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, Linhartov trg 22, in sicer do 30. junija 2023, od torka do nedelje med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro.

Več tukaj.

29. maja 2023, ob svetovnem dnevu multiple skleroze, je bila v Državnem zboru na ogled razstava Oblikovanje rešitev za obolele z multiplo sklerozo, ki so jo pripravili študenti_ke Univerze v Ljubljani v sodelovanju z društvom Spoznajmo multiplo sklerozo in farmacevtsko družbo Roche. Projekt je bil prvič predstavljen junija lani pred rektoratom Univerze v Ljubljani.

• 
  V okviru projekta EUTOPIA2050 Open Innovation Challenge so študentke in študenti industrijskega oblikovanja, medicine, strojništva, kognitivne znanosti, sociologije in arhitekture razvili praktične pripomočke za lajšanje življenja obolelim. Lažja priprava obrokov, prenašanje bremen, lažja intimna nega, prilagojen nakit je le nekaj od vseh idej, razstavo katerih je tokrat odprla predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
  
  Koordinatorka projekta je bila prodekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Barbara Predan, mentorica in mentor sta bila izr. prof. Lidija Pritržnik in prof. Jure Miklavc (oba z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani).

24. maja 2023 se je odprla četrta v ciklu razstav študentov_k različnih smeri Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom O fragmentu po fragmentih. Tokrat se predstavlja Urh Tacar, podiplomski študent konserviranja in restavriranja.

Urh Tacar je leta 2021 diplomiral na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer nadaljuje tudi magistrski študij na smeri Konserviranje in restavriranje stenskih slik in kamna. Strokovno znanje in izkušnje s področja konservatorstva-restavratorstva pridobiva s sodelovanjem pri mnogih študijskih in obštudijskih projektih, na primer konserviranju-restavriranju: stenske slike Vaska Preglja na Gimnaziji Jožeta Plečnika, stenske slike Slavka Pengova na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kiparskih del Študentske forme vive v Rožni dolini, emonskih mozaikov (vse pod mentorstvom doc. dr. Blaža Šemeta, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani).

Svoje raziskovanje vzporedno dopolnjuje tudi s študentskim delom v Konservatorski službi Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), v sklopu katerega je med drugim sodeloval pri pripravi rimskih sarkofagov na transport v nove prostore. Trenutno se ukvarja s konserviranjem-restavriranjem rimskega fragmenta stenske poslikave iz MGML, projektom, ki je hkrati njegova magistrska naloga, izbral pa ga je tudi za predmet pričujoče razstave.

Gre za skoraj štirimetrski fragment, pri katerem je poleg njegove velikosti zanimivo tudi dejstvo, da o njem vemo izredno malo, saj je motiv poslikave še skrit, v muzeju pa tudi primanjkuje dokumentacije. Na razstavi bo avtor, predvsem s pomočjo fotografij in grafičnih predlog (3D-sken), poskušal predstaviti vse potrebno, potek in ozadje konservatorsko-restavratorskih postopkov, rešitve morebitnih problemov, povezovanja z drugimi strokami in akterji, potrpežljivost in trud, kar bo s časom, tako rekoč fragment za fragmentom, pripeljalo do želenih rezultatov, odkrivanja podrobnosti o obravnavanem predmetu/umetnini.

Namen razstave je poudariti, kako pomembna je dokumentacija konservatorsko-restavratorskih postopkov, ko se začnemo preizpraševati o smiselnosti dolgotrajnega reševanja tovrstnega gradiva, spremljajočih problemih in vrednosti samega artefakta, saj je slednji brez konteksta res lahko dojet le kot ogromna gmota ometa. Avtor zato razstavo vidi kot dobro priložnost za ozaveščanje strokovne (zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov …) in širše javnosti. Pa čeprav je to nekoliko paradoksalno, saj bo pomen projekta le z razstavljenim gradivom še vedno ostal težko dojemljiv, v fragmentih.

Razstava bo na ogled čez poletje, do 6. septembra 2023, v času odprtosti Knjigarne Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00).

Uporabniki_ce novega kreativnega središča Center Rog, ki svoja vrata odpira jeseni, bodo že v prihodnjem študijskem letu tudi študenti_ke različnih fakultet Univerze v Ljubljani. V zdaj še prazni dvorani Centra Rog, kjer je potekal dogodek ob sklenitvi sodelovanja, je bila na ogled tudi razstava klubskih mizic, ki so jih kot del notranje opreme Centra Rog ustvarili študentki_ke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Partnerstvo med Univerzo v Ljubljani in Centrom Rog, ki med drugim vključuje uporabo pedagoške učilnice ter 300 ur dela v skupnostnih delavnicah, je namenjeno izmenjavi znanj, povezovanju fakultet z lokalnim okoljem, večji dostopnosti izdelovalnih znanj in orodij, pridobivanju tehničnih in mehkih veščin tako študentk in študentov kot pedagoškega kadra ter meddisciplinarnemu sodelovanju različnih fakultet na skupnih projektih.

Posebej dragoceno je sodelovanje v okviru pilotnih meddisciplinarnih projektov zveze EUTOPIA, učne in raziskovalne skupnosti desetih evropskih univerz, za Univerzo v Ljubljani pa je sodelovanje tudi priložnost za uvajanje sistema mikrodokazil in vseživljenjskega učenja, ki ga razvija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Na Univerzi v Ljubljani (UL) pozdravljamo medinstitucionalno sodelovanje s Centrom Rog, saj to odpira nove priložnosti za razvoj kreativnih modelov izobraževanj in razvoja multidisciplinarnih laboratorijev praktičnega znanja. Povezani se lahko bolje odzivamo na družbena, ekonomska in kulturna vprašanja razvoja tako mesta kot države. Univerza v Ljubljani se je v Strategiji UL 2022–2027 zavezala k povezovanju s svojim okoljem in vzpostavljanju tvornega dialoga, ko gre za vprašanje prenosa znanja. Veseli smo, da so v Mestni občini Ljubljana in Centru Rog prepoznali pomen partnerstva pri reševanju izzivov našega časa,« pravi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

»Partnerstvo z Univerzo v Ljubljani bo prostore Centra Rog napolnilo s kreativnim vrvežem študentskega življenja, ki ga bomo dopolnili s sodelovanjem s številnimi drugimi izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh. S tovrstnimi partnerstvi se akademsko okolje prepleta z mestom, približujemo ga vsem meščankam in meščanom, predvsem pa ustvarjamo priložnosti za prenos znanj pri inoviranju, prototipiranju in izdelovanju izdelkov, ki odgovarjajo na pereče izzive današnje družbe in okolja,« je ob sklenitvi sodelovanja povedala direktorica Centra Rog Renata Zamida.

Dogodek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki_ce sodelujočih članic univerze, se je zaključil z ogledom razstave klubskih mizic, ki so jih kot del notranje opreme Centra Rog ustvarili študenti_ke študijskega programa Industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Mizice bodo svoje mesto dobile v steklenem prizidku Centa Rog, po načrtih, ki so jih prispevali njihovi avtorice in avtorji, pa si jih bodo v mizarski delavnici lahko izdelali tudi bodoči uporabniki Centra Rog.

Več tukaj.

Z eksperimentalno razstavo, ki je rezultat sodelovanja kustosov Francesce Paole Beltrame, Allana Mensaha, študentov_k Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in drugih povabljenih ustvarjalcev_k, raziskujemo polje podeljevanja arhitekturnih nagrad. Slednje v marsičem določajo, kaj arhitektura je, vendar pa večinoma poudarjajo le enega od mnogih rezultatov arhitekturne prakse: grajeno okolje. Z izbiro novih meril o tem, kaj je pomembno v arhitekturni praksi, lahko izpostavimo dognanja arhitekturne teorije in si prizadevamo za bolj premišljeno urejanje okolja. Takšna arhitekturna praksa lahko pripomore k družbeni enakosti, večji vključenosti, ohranjanju ravnovesja med grajenim, javnim prostorom in naravo; nove prostorske posege v okolje vnaša le, ko so zares smiselni, sicer pa izpostavlja prilagodljivo ponovno uporabo in pomembnost prenove obstoječega stavbnega fonda.

Razstava bo do 8. avgusta 2023 na ogled v Mali galeriji Banke Slovenije. Projekt je s kustosoma zasnovala platforma LINA, ki jo koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, nastal je v sodelovanju s Skladom arhitekta Jožeta Plečnika na temo podeljevanja nagrad v Evropi ob 50. obletnici Plečnikove nagrade.

Kustosa: Francesca Paola Beltrame, Allan Mensah
Koordinator: LINA Platforma, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Kustos MGBS: Vladimir Vidmar

O platformi LINA

Evropska platforma LINA v mrežo povezuje relevantne institucije in uveljavljajoče se praktike in mislece, ki delujejo na presečišču arhitekture in drugih prostorskih strok: njena naloga je promocija neuveljavljenih talentov. Cilj LINE je usmerjanje oblikovalskih in gradbenih procesov v smer regenerativnih praks in principov odrasti v skladu z Evropskim zelenim dogovorom.

Vse bolj številčna zveza muzejev, univerz, raziskovalnih mrež, fundacij, trienalov, bienalov in drugih organizacij v Evropi in Mediteranu vsako leto organizira Arhitekturni program LINA, ki ga podpira Evropska unija znotraj držav, ki so del programa Kreativna Evropa.

Projekt je naročila Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani kot del arhitekturnega programa LINA 2022–23.

LINA ekipa: Matevž Čelik (vodja), dr. Mateja Kurir (skrbnica), Nuša Zupanc (koordinatorka), Hana Cirman (stiki z javnostjo), Maja Bevc (finančna koordinatorka)

Študentje_ke Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, vključeni_e v projekt: Hana Kifle, Patricija Pirc, Nives Otaševič, Anja Simčič, Nika Bronič, Melina Wuensch

Več tukaj.

Trenutno sem vpisana na podiplomski študij grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer sem iz grafičnega oblikovanja lansko leto tudi diplomirala.

Pri svojem oblikovanju me zanima raziskovanje odnosov med ilustracijo, fotografijo in tipografije, tako skozi digitalne kot analogne tehnike.

S svojimi deli sem sodelovala na projektih Globina in širina visokega tiska v Zavodu Tiporenesansa, razstavi družbenokritičnih plakatov Mestni kritiki, tipografski razstavi Švicarka 23!, razstavi Triumf človeške neumnosti. Vojna žarišča, 2023, poleg tega pa sem oblikovala tudi celostno grafično podobo za Odprto Akademijo 2023.