Prof. spec. Oto Rimele, akad. slik., takratni prorektor za področje umetnosti Univerze v Mariboru in dolgoletni predsednik akademskega foruma, ki mu v celoti posvečamo tokratno številko kULturnice, je 28. februarja 2012 v svojem vabilu na prvo delovno srečanje ob ustanovitvi Univerzitetnega umetniškega observatorija Rektorske konference Republike Slovenije (v nadaljevanju UUO RKRS), ki je bilo 13. aprila 2012 na Slomškovem trgu 15 – tam je rektorat Univerze v Mariboru –, zapisal (citiram):

Rektorska konferenca RS je na svoji 18. seji 21. septembra 2011 v Mariboru sprejela sklep, v katerem je podprla ustanovitev Univerzitetnega umetniškega observatorija (UUO) kot delovno telo Rektorske konference RS. Sestavljali ga bodo prorektorji za področje umetnosti oz. predstavniki vseh štirih univerz in dekani umetniških institucij, ki delujejo pod okriljem slovenskih univerz.

Organ bo imel funkcijo povezovanja, posvetovanja in določanja vsebinskih prioritet in bi zmogel posredovati odgovore na vsa ključna vprašanja znotraj slovenskih univerz, ki so povezana tako s statusom univerzitetnega izobraževanja na področju umetnosti, tj. vprašanje habilitacij, skupnih strokovnih kriterijev, kakor tudi kot strokovni partner različnim organom in nacionalnim institucijam v Republiki Sloveniji.

Univerzitetni umetniški observatorij bo z Rektorsko konferenco strokovno povezan kot njeno strokovno posvetovalno telo, po drugi strani pa bo deloval povsem samostojno.

Namreč področje umetnosti, ki mu skozi besedo priznavamo mesto in pomen, ostaja izvzeto, nekoliko zastrto in včasih celo odstranjeno znotraj realnosti bistvenih poudarkov vizije izobraževalnega sistema. Velikokrat se zdi, da zaradi nepoznavanja narave umetniške prakse, stroke in poslanstva prihaja do pomanjkljivih in neizoblikovanih stališč, do nejasnosti in nesporazumov v odnosu do fenomena umetniških prizadevanj znotraj izobraževalne prakse. Verjamemo, da bo Univerzitetni umetniški observatorij organ, ki se zaveda svojega poslanstva in bo prevzel funkcijo povezovanja in promocije vseh subjektov visokošolskih izobraževalnih institucij, ki delujejo na področju umetnosti. (konec citata)

Na prvem delovnem srečanju 13. aprila 2012 so bili prisotni takratni prorektor Univerze v Ljubljani prof. Aleš Valič, prorektor Univerze v Mariboru prof. Oto Rimele, dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani prof. Andrej Grafenauer, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani izr. prof. Bojan Gorenec, izr. prof. dr. Bogdana Borota z Univerze na Primorskem in izr. prof. Boštjan Potokar z Univerze v Novi Gorici. Sprejeli so nekaj sklepov, ki še danes opredeljujejo delo UUO RKRS, najpomembnejši so:

Univerzitetni umetniški observatorij tvorijo prorektor UL za področje umetnosti, prorektor UM za področje umetnosti, predstavnik UP, predstavnik UNG, predstavniki umetniških akademij oz. fakultet in visoke šole za umetnost UNG.

Univerzitetni umetniški observatorij je kot samostojno strokovno telo RKRS in v najširšem smislu zajema izobraževanje na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. 

Poslanstvo UUO je v funkciji povezovanja univerzitetnih izobraževalnih institucij, ki delujejo na področju umetnosti in promocije umetniške odličnosti v najširšem pomenu.

Univerzitetni umetniški observatorij bo deloval v smislu doseganja boljšega vključevanja področja umetnosti v poslanstvo slovenskih univerz. Pomemben cilj je tudi skupna promocija umetnosti na vseh univerzitetnih institucijah in zunaj njih. Prav tako si bomo prizadevali s povezovanjem in strokovnim delom doseči skupna merila kakovosti in dodatno omogočili razvijanje kriterijev kakovosti za področje umetnosti. Pomembna naloga je tudi priprava identifikacije aktivnosti po posamičnih institucijah in priprava predlogov po aktivnejšem vključevanju študentov v poslanstvo umetniških institucij. 

Rektorska konferenca RS podpira ustanovitev Univerzitetnega umetniškega observatorija kot delovnega telesa Rektorske konference RS.

Podpisani sem bil v lanskem letu, ko je predsedovanje RKRS pripadlo Univerzi v Ljubljani, izvoljen za predsednika UUO. Ob nastopu funkcije sem se zavezal k nadaljnjemu umetniškemu in akademskemu povezovanju znotraj vseh univerz, članic RKRS, ki gojijo umetniške programe ter vzgajajo bodoče kulturnike in kulturnice, umetnike in umetnice ter pedagoge in pedagoginje s področij našega strokovnega dela. Upam in verjamem, da bo ta številka naše publikacije zadela kar najširšo zainteresirano populacijo ter da nas bo spodbudila k prihodnjim skupnim umetniškim projektom, v katerih bodo sodelovali študentje in študentke, učitelji in učiteljice ter sodelavci in sodelavke s področja celotne države.

Študenti_ke likovne pedagogike na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (OLU UM PEF) pod mentorskim vodstvom priznanih umetnikov_ic pedagogov_inj kontinuirano predstavljajo svoje ustvarjalne dosežke v javnosti. V ta namen se povezujejo z različnimi ustanovami, kjer razstavljajo svoja dela. Tako so že vrsto let redna praksa razstave študentskih del v galeriji Media Nox – v tem študijskem letu je bila na ogled razstava z naslovom Vračanja (december 2022). Več o razstavi najdete tukaj.
V sodelovanju z galerijo Media Nox je bil v letu 2022 na pobudo prof. Petre Varl zasnovan tudi novi cikel razstav magistrantov_k Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, katerega si lahko ogledate na povezavi.
K raznovrstnosti dogajanja prispevajo priložnostna udejstvovanja v okviru odmevnih dogodkov, kot je npr. sodelovanje študentov_k Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Mednarodni razstavi študentov_k keramike po izboru vabljenih mentorjev_ic (z Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je bil to prof. Darko Golija), ki je potekala ob Mednarodnem trienalu keramike UNICUM. Več si lahko preberete na povezavi.
Umetnica Polonca Lovšin je v okviru trienala EKO 8 povezala Iniciativo Mestni zbor in študente_ke likovne pedagogike z Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Več tukaj.
Študenti_ke Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so tudi prejemniki fakultetnih priznanj za umetniške dosežke, npr. priznanja za najboljše umetniško delo ter univerzitetnih Perlachovih nagrad in priznanj za kulturno-umetniške dosežke. Perlachovo priznanje so med drugim prejeli za umetniško ustvarjanje in realizacijo umetniških del – Grafična mapa: 100 originalnih grafičnih listov, realiziranih v tehniki globokega tiska pod mentorstvom prof. Samuela Grajfonerja. Potem so tu uspehi na tekmovanjih in natečajih ter drugi dosežki, tako sta npr. za izjemen uspeh na nacionalnem razpisu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Foto vizije, priznanje prejeli študentki z Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru za fotografske stvaritve pod mentorstvom izr. prof. dr. (Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) Tanje Verlak.

Ustvarjalni dosežki študentov_k likovne pedagogike Oddelka za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so ob koncu vsakega semestra na ogled v ateljejskih prostorih Oddelka za likovno umetnost, na stenah hodnika ter v fakultetni galeriji AVLA. Letošnja zaključna razstava je odprta od 8. junija in bo predvidoma na ogled vse do konca tega študijskega leta, tj. do 30. septembra. Med drugim so razstavljena impresivna dela, nastala v okviru projekta Hibridna podoba avtoportreta, ki je potekal pri predmetu Slikarstvo IV pod mentorskim vodstvom prof. Ota Rimeleta, akad. slik. spec.
Avtoportretno upodabljanje je eno od pomembnejših področij v likovni umetnosti. Avtor_ica je sam_a svoj motiv in pri ustvarjanju izhaja iz svojega odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Gre za proces samozavedanja in samoraziskovanja, kjer je ključnega pomena koncept subjekta oz. »jaza«, zato je za bolj celostno razumevanje žanra avtoportreta poleg likovne umetnosti treba upoštevati tudi področja psihologije, psihoanalize in filozofije. Skozi zgodovino je bil avtoportret umetnikovo_čino sredstvo za izraz čustev, svetovnih nazorov, socialnega statusa, samoanalize in samoosvobajanja. Zametki segajo v antiko in srednji vek, a kot žanr se avtoportret pojavi šele z nastankom renesanse, ko se vzpostavi lik umetnika s prepoznavnim likovnim slogom. Ob besedi avtoportret hitro pomislimo na ogledalo in v tej zvezi morda tudi na Narcisa, narcisizem in sodobno kulturo »selfijev«, ki pomembno sooblikuje dojemanje identitete posameznika. Projekt Hibridna podoba avtoportreta ustvarjalca_ko spodbuja k oblikovanju likovnih del po načelu povezovanja preteklosti s sedanjostjo ter soočanja dveh avtorjev_ic, ki ima za cilj avtoportretno upodobitev v sedanjem času. Takšen pristop prinaša dimenzijo hibridnosti v smislu nerazločljive povezanosti med dvema avtorjema oz. modeloma, kar je velik izziv mladim ustvarjalcem_kam tako v smislu metjejske dovršenosti kot tudi izrazne moči ustvarjene avtoportretne podobe. V ustvarjalnem procesu je posebna pozornost namenjena tehnološki posredovanosti podob, ki omogoča pospešeno hibridizacijo, integracijo in sprevrnjeno kontekstualizacijo izbranih (avto)portretnih podob. Teme izhajajo iz umetnostnozgodovinskih obdobij renesanse, modernizma in postmodernizma ter so slednjič soočene z ustvarjalčevim_kinim lastnim razumevanjem »jaza«, ki celostno zaokroži izrazito osebno ustvarjalno slikarsko izkušnjo. S pomočjo sodobnih digitalnih orodij je avtor_ica preoblikoval_a izbrane (avto)portrete starih mojstrov na način vstavitve svoje lastne podobe ter aktualiziral_a izkušnjo v nadaljnji realizaciji slikarskega dela v tehniki olja na platnu, ki je kar se da podobnih dimenzij kot originalni portreti. Posamezne avtorske izpeljave prinašajo inventivne poglede in pristope k avtoportretnemu upodabljanju ter zajemajo tudi aktualno problematiko transspolnih identitet, več-kot-človeške telesnosti, medijske in tehnološke posredovanosti avtoportretnih podob ipd.

Študijska smer Vizualne umetnosti in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem predstavlja že drugo generacijo študentov_k s kreativnim in umetniškim značajem.

Na razstavi je bil predstavljen izbor umetniških del, ki kot plod dela študentov_k in njihovih mentorjev_ic, razgrajuje raziskave, eksperimentiranja, študije in tvorjenja umetnin oziroma umetniške produkcije. Na tak način smo priča delu in umetniškem udejstvovanju skozi predstavljivost in odkrivanje želja, sporočil in misli posameznikovih mladih ustvarjalcev_k. Dela, ki so nastala na umetniškem programu Vizualne umetnosti in oblikovanje, kažejo na doslednost in izvirnost ob obravnavi sodobnih tematik uprizarjanja, sporočilne vrednosti in vpetosti v angažirano družbo. Predstavljena umetniška dela ulivajo občutek sodobnega značaja in sofisticirane produkcije. Tako se tehnike in likovna področja vrstijo skozi različne načine interpretacije materialov in postopkov udejstvovanja, kjer se zgodbe in sporočila kreativcev in misli mladega človeka, izklešejo, izrišejo ali oblikujejo v nova odkritja in uprizoritve posameznih interesov, želja, dognanj v nove stvaritve oziroma v nove podobe. Na razstavi so bile predstavljene različne umetnine, kot so: slike, risbe, kolaži, kipi, videi, prostorske instalacije, digitalne in grafične umetnine, ki pa izpovedno obeležijo in oplemenitijo stanje in izraz mladega duha ustvarjalcev_k.

Razstavo izbranih del je konec maja 2023 otvorila dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem prof. dr. Mara Cotič. Dela študentov_k je predstavil izr. prof. dr. Tilen Žbona, ob njem pa je spremni govor izvedel prodekan mednarodno sodelovanje in umetnost, izredni profesor in filozof dr. Tomaž Grušovnik.

Več tukaj.

Na 33. ediciji Svetovnega festivala animiranega filma Animafest v Zagrebu (ustanovljen leta 1972) smo, kot prvi dogodek festivala, odprli razstavo del študentov_k animacije na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. V galeriji Šira, ki je galerija Akademije likovnih umetnosti Univerze v Zagrebu (ALU) in redno sodeluje z Animafestom, smo predstavili najnovejše animirane projekte v procesu produkcije ter izbor iz preteklih študijskih, diplomskih in magistrskih del.

Na razstavi smo predstavili diplomske filme Mihe Reja, Anje Paternoster, Katarine Blažič, Amadeje Kirbiš in Nike Karner ter magistrski diplomski film Sandre Jovanovske. Projekte v nastajanju pa so s scenografijami, razstavljenimi lutkami, animacijskimi sekvencami in AR osnutki predstavili študentje Dragana Stanković, Domen Sajovic, Melita Sandrin, Tamara Taskova, Neda Ivanović in Anđelina Petrović, s podporo mentorjev Kolje Saksida, Tine Smrekar in Timona Ledra.

Razstavo so odprli Paola Orlić s festivala Animafest, direktorica programov Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici Rene Rusjan, in dekan Tomislav Buntak.

Več tukaj.

Junija je Urška Djukić pričela snemati svoj celovečerni filmski prvenec Little Trouble Girls (2024, Spok Films). Prva klapa celovečernega igranega filma je padla v furlanskem mestu Čedad dne 20. 6. 2023. Zgodba filma govori o sramežljivi in občutljivi najstnici Luciji, ki v času odraščanja krmari med pričakovanji okolja in odkrivanjem lastne seksualnosti. Gre za napet, a tudi humoren film o odraščanju, ki išče odgovor na vprašanje, čigavo telo je moje telo. V vlogi glavne junakinje Lucije nastopa Jara Sofija Ostan, njeno prijateljico Ano Marijo pa igra Mina Švajger. V filmu nastopajo še Saša Tabaković, Nataša Burger, Lotos Vincenc Šparovec, Saša Pavček, Brane Završan, Mattia Casson in drugi.

Več tukaj.

Na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici dvakrat letno ob zaključkih semestrov pripravimo študijsko razstavo. Ta tradicija se nadaljuje od decembra 1994, ko smo pripravili prvo razstavo še kot Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart, takrat na Fužinskem gradu v Ljubljani. Naše lokacije so se skozi leta menjale, med letoma 2004 in 2012 smo bogatili podzemne prostore Bežigrajskega dvora v Ljubljani, jeseni 2012 pa se preselili na današnje območje, a prestopili državno mejo in zaživeli pravo 'borderless'* življenje med Gorico in Novo Gorico. Tik pred prvim zaprtjem pandemije Covid-19 smo se preselili na slovensko stran meje in od takrat domujemo v Rožni Dolini, na Vipavski 13, v Novi Gorici. 

Ob zaključkih semestrov se v razstavne prostore spremenijo vsi naši prostori, predavalnice, ateljeji in studii, hodniki, avle in dvorišče akademije. Po intenzivnih pripravah in adrenalinsko nabitem postavljanju, smo tudi letos, kot je pri nas običajno, dopoldan izvedli interni obhod predavateljev in študentov s predstavitvami, proti večeru pa sprejeli številne obiskovalce.  

Odprtje študijske razstave traja več ur, saj večina študijskih del zahteva precej časa za ogled. Nekatere postavitve so galerijske, druge filmske, zvrsti se tudi veliko prostorsko zvočnih instalacij in interaktivnih projektov, seveda vedno tudi obsežno postavljena animacijska dela v nastajanju, saj s tem izobražujemo tudi našo publiko. Ta že precej bolje razume, kako takšna dela nastajajo, saj imajo pri nas priložnost pogledati v ozadje produkcijskih procesov.

*borderless je slogan Evropske prestolnice kulture 2025, ko bosta ta naslov nosili čezmejni mesti Nova Gorica in Gorica/Gorizia.

Več tukaj.

Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici že vrsto let, v različnih oblikah, sodeluje s filmskim festivalom Kino Otok – Isola Cinema, v Izoli. Študentje_ke se festivala udeležijo kot gledalci_ke, pogosto tudi kot prostovoljci v organizaciji festivala, redno pa sodelujemo tudi z organizacijo dogodkov, ki niso nujno filmski. Nekaj let smo npr. skrbeli za intervencije v prostoru, že pet let pa v Galeriji Salsaverde v sklopu festivalskih spremljevalnih dogodkov, pripravljamo tematske študentske razstave na teme blizu filmu, naj so to iz vidika AV ustvarjalnosti ali kot tematska refleksija v drugih medijih. Tokrat so se predstavile nekateri_e magistrski_e študentki_e, združeni_e pod naslovom Tempo v prostoru.

Študenti_ke: Prostorske video instalacije: Anastasija Kojić, Luka Carlevaris, Videofilmi: Milan Bajćetić, Aleksandra Trajković, Lazar Mihajlović, Ivana Kalc
Mentorji_ice: Robertina Šebjanič, Jasna Hribernik, Rene Rusjan

Več tukaj.

Četudi študijska leta potekajo skozi dve koledarski leti, so festivali, razstave in drugi distribucijski dogodki organizirani glede na koledarsko leto. In ker ustvarjanje kakršnega koli filma, fotografij ali drugega umetniškega dela ni lahko delo, smo veseli, da naši_e študenti_ke in tudi mentorji_ice, alumni_e dobijo priznanje, ki si ga zaslužijo.

Diplomska filma Kurent (Miha Reja) ter Bela, črna in prava ljubezen (Anja Paternoster), študijski film Zbulimi (Arta Kroni), TikTok kratki film Love in Plane Sight (Matej Rimanič), animirani film Babičino seksualno življenje (alumna Urška Djukić), so le nekateri od naslovov, ki so potovali po svetu in nekateri razburkali tudi mednarodno festivalsko sceno.

Več o uspehih v letu 2022 si lahko preberete tukaj.

Ponosni smo na našo alumno Urško Djukić, ki s filmom Babičino seksualno življenje (2021) ne samo dosega izredne dosežke, temveč dela v tujini pomembne preboje za slovensko kulturo. Urška Djukić je poleg tega, da je prejela francoskega Cezarja in nagrado Evropske filmske akademije, tudi Ime tedna na Valu 202 ter Župančičeva nagrajenka 2022. Čestitke, draga Urška!

Urška Djukić je na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici diplomirala leta 2010 in magistrirala leta 2014.

Več tukaj.

Na festivalu Ars Electronica smo prvič sodelovali leta 2021, ko je festival zaradi pandemije Covid-19 potekal online. Že ta udeležba je bila za Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici precejšen zalogaj, a nam je hkrati odprla obzorja na premnoge načine. Seveda smo se zato zelo potrudili, da smo lahko ob naslednji ediciji sprejeli povabilo v Linz in za jesen 2022 pripravili razstavo v živo.

Kuratorica naše razstave, Rene Rusjan, je za edicijo festivala Ars Electronica 2022 izbrala sveža študentska dela z refleksijo posameznika in skupnosti, ki ji pripadamo, ki jo tvorimo. »Kako daleč segajo meje naše skupnosti, do kod sega 'jaz' in do kam sega 'mi'? In kaj to pomeni, ko razmišljamo o prostoru in času? V kolikšni meri smo vsi povezani in navezani na določen čas in prostor, v kolikšni meri se širijo meje skupnosti? Ali niso vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, vedno obstajala, ali ni bila ta neznanka vedno tam nekje za 'mejo' - mejo prostora in časa, mejo skupnosti, mejo med tabo in mano? Vedno so bili trenutki, ko smo se bali prihodnosti, pa tudi ko smo na prihodnost gledali kot na luč, ki rešuje vse težave. In vedno so bili trenutki, ko je bila sedanjost negotova in preteklost jasna kot iz šolskih učbenikov. Kje je danes, meja znanega in neznanega? Kje je zdaj ta rob sveta?«

Ponovno bomo sodelovali na festivalu tudi letos, kar si štejemo v čast, saj smo ena od le okoli 20 visokošolskih institucij, ki na povabilo Ars Electronice razstavlja samostojno v sklopu njihovega univerzitetnega programa Campus. O letošnji udeležbi bomo še poročali preko naših informacijskih in družbenih omrežij.

Več o ediciji 2022 tukaj.

Z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka sodelujemo že od samega začetka tega festivala in ga razumemo kot eno ključnih kulturnih, izobraževalnih in umetniških prostorov v Sloveniji, kjer naši_e študenti_ke nabirajo kvalitetne izkušnje. Na festivalu sodelujemo v sklopu študentske žirije, ki jo sestavljajo trije študenti_ke naše akademije in trije z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. To sodelovanje na koncu rezultira tudi v podelitvi festivalske študentske nagrade za najboljši film v programu Mladi talenti Evrope. Študenti_ke se udeležujejo delavnic in pogovorov, spremljevalnega programa Animateka PRO ter se srečujejo z drugimi ustvarjalci_kami. V študentskem tekmovalnem in panoramskem programu pa se vedno znajde tudi kar nekaj animiranih filmov naših študentov_k. Člani_ce žirije z Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici so bili: Tamara Taskova, Melita Sandrin in Domen Sajovic.

Več o zadnji udeležbi na Animateki najdete tukaj. 

Pixxelpoint je mednarodni festival sodobnih umetniških praks, doma v Novi Gorici, s svojimi aktivnostmi pa sega tudi čez mejo. Od selitve na Goriško s festivalom redno sodelujemo. Študentje_ke se pod vodstvom mentorjev_ic na različne načine vključujejo v festivalske sekcije, naša profesorica Rene Rusjan (2016) in profesor Peter Purg (2019) pa sta tudi kurirala posamezne edicije festivala.

Edicijo festivala v letu 2022 je kurirala Nina Jeza, in sicer z razstavo v Gorici v Italiji, v Galeriji Agorè, kjer smo si prostor delili s študentkami z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Več tukaj.

Festival slovenskega filma je že dolga leta jesenska stalnica tudi za naše študente_ke. Še ne dolgo nazaj so se ga lahko udeleževali_e le tisti_e izmed njih, katerih filmi so bili izbrani v program festivala ali pa so bili vključeni v različne obfestivalske dogodke. Ko pa je direktor festivala Bojan Labović širše odprl vrata študentom_kam filma na Univerzi v Ljubljani ter Univerzi v Novi Gorici, je to pripomoglo tudi k tesnejšemu sodelovanju med študenti_kami. Najpomembnejši 'stranski učinek' te odločitve je tudi na novo vzniklo navdušenje nad slovenskim filmom, ki ga vsaka nova generacija, vzgajana predvsem skozi ameriške filme, pogosto skoraj na novo spoznava šele ob tem bližnjem srečanju. K temu pripomore celotedensko srečevanje s slovenskim filmom in filmskimi ustvarjalci_kami, sodelovanje v raznih delavnicah in strokovnih filmskih dogodkih. 

V sklopu spremljevalnih dogodkov enega organizirajo tudi študentje_ke Akademije umetnosti na Univerzi v Novi Gorici ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani skupaj, z namenom, da se bolje spoznajo in morda pričnejo svoja prva sodelovanja. 

Več tukaj.

Ob stoletnici rojstva Piera Paola Pasolinija smo bili_e povabljeni_e k razmisleku o tem velikem umetniku in ikoni italijanskega filma. Pripravili_e smo kompleksno fotografsko in filmsko delavnico.
Projekta smo se lotili_e celovito. Pri spoznavanju s Pierom Paolom Pasolinijem smo sodelovali_e z dobro poznavalko italijanske filmske in širše italijanske kulture, z Majdo Širca, ki je na akademiji gostovala z obsežnim preglednim predavanjem, ogledali_e pa smo si tudi nekaj Pasolinijevih filmov, in se na koncu osredotočili_e na film Mamma Roma (1962). Mentorica fotografske delavnice je bila Tanja Verlak, ki je študente_ke napeljala na raziskovanje italijanske mestne krajine. Ob zaključku delavnice smo bili_e tudi povabljeni_e na ekskurzijo v Casarso, Pasolinijev rojstni kraj. 

Razstava fotografskih del z naslovom Vračanja – Pasolini pri nas je bila najprej na ogled v Galeriji Magazin v Idriji, saj se je tam simbolno vse pričelo. Idrija je namreč posebej navezana na režiserja in pesnika Pasolinija, saj je ta kot otrok preživel tam del svojega otroštva. Razstavo smo seveda prenesli_e tudi v Izolo in jo tam v sklopu festivala Kino Otok pokazali_e v galeriji Salsaverde. Novogoriško publiko smo nagovorili_e v galeriji ZRC SAZU ter v galeriji naše akademije (Nova Gorica - Rožna Dolina).

Več tukaj.

V Galeriji Media Nox v Mariboru je novembra 2022 razstavljal naš študent Vasily Kuzmich. Mladi ukrajinski umetnik je v Maribor pripotoval iz vojne Ukrajine, za svojo razstavo Tvoj dom pa je navdih črpal prav v aktualnih razmerah v svoji državi. 

Vasily Kuzmich je bil prejemnik prve študentske nagrade v sklopu Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) 2021. Nagrado je prejel za svoje umetniško delo Burja, dih vetra, kjer je v zvočno meditativni instalaciji burjo prikazal kot zvočno/melodični pojav. 

Več tukaj.

Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani smo ob selitvi v nove prostore izvedli Dneve odprtih vrat – cikel dogodkov, ki so potekali sredi novembra 2022. Dnevi so se začeli s svečano akademijo, na kateri je dekan prof. Marko Vatovec podelil zahvale zaslužnim posameznikom_cam za izvedbo tega daljnosežnega in dolgotrajnega projekta.

Pogovorni večer na temo Akademija za glasbo – nekoč in danes, ki ga je moderirala muzikologinja Veronika Brvar, je z različnih vidikov predstavil okolje, v katerem je akademija nekoč delovala, in izboljšave, ki jih prinaša selitev v nove prostore. Eden izmed umetniških vrhuncev Dni odprtih vrat je bil koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je nastopil pod vodstvom enega najbolj uveljavljenih slovenskih dirigentov, sicer profesorja na akademiji, Marka Letonje. Sledili so številni drugi zanimivi dogodki, kot so otvoritveni jazz večer v Klubu Kazina, vodeni ogledi Palače Kazina z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, prof. Markom Vatovcem, večer samospevov, zborovski večer z naslovom Zahvalna pesem ter koncert solistov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z Orkestrom SNG Maribor.

Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so se sklenili z dvodnevnim mednarodnim znanstvenim simpozijem, na katerem je bilo predstavljenih več kot 40 prispevkov, ki obravnavajo aktualne glasbeno-umetniške in glasbenopedagoške teme in se povezujejo s celotnim glasbeno-umetniškim raziskovanjem in njegovimi interdisciplinarnimi povezavami ter s celotno vertikalo glasbenega in splošnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, različnih oblik neformalnega učenja in glasbenega udejstvovanja.

Več v naši novembrski številki in tukaj. 

V polni dvorani SNG Opera in balet Ljubljana se je sredi januarja 2023 s premiero štirih krajših oper zaključila tretja izvedba projekta Mini opere. Orkester in solisti_ke – študentje_ke Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani – so pod glasbenim vodstvom Iztoka Kocena in Jakoba Barba izvedli kompozicijsko različna, a v eno predstavo povezana dela, ki jih je na oder postavila režiserka Eva Hribernik.

Kljub temu, da se opere med seboj slogovno in vsebinsko razlikujejo, nam je režiserka kot rdečo nit prikazala načine, s katerimi tehnologija vpliva na človeška življenja in odnose ter kako prispeva k občutkom naraščajoče odtujenosti in nepovezanosti. V prvi operi Umetna ljubezen skladatelja Otmarja Taberja in libretistke Ane Lorger tako spremljamo zmenek od karantene osamljene Mirjam z idealnim, po njeni meri narejenim robotom Janom. Sledi Obsedenost Eve Ostanek, ki se je podpisala tako pod glasbo kot pod libreto, v kateri je prikazano življenje s svojo tehnološko kreacijo obsedenega znanstvenika, ki halucinira Privid. Ta ga opominja na resnično življenje izven kletnih prostorov, v katere se je zaprl pred svetom, da bi delal na novem izumu. Tretja opera skladatelja Simona Kravosa in libretistke Laetitie Pohl Sončnični sirup je postavljena v čas kuge, ki je spraznila ulice mesta, v katerem na tržnici delata protagonista Nanala in Fenlo. Njuna samota se preobraža v prepir glede s strani oblasti predpisanega zdravila za bolezen, ki bi ga Nanala vzela, Fenlo pa je ostro proti. Vse opere med seboj povezuje violinistka, ki v četrti operi Ognjena roža skladatelja Mihe Nahtigala in libretista Jakoba Barba postane protagonistka pravljice o ošabni princesi, ki jo vrag spremeni v ognjeno rožo. Prilastiti in v svoj prid uporabiti jo želi pesnik, ki besno išče navdiha za naslednje veliko delo.

Več v naši januarski številki in tukaj.

Slovenska znanstvena fundacija je 30. maja 2023 podelila nagrade za posebne dosežke v komuniciranju znanosti za leto 2022. Priznanje je kot finalist izbora prejel tudi projekt Agon(ija) epidemije. Interdisciplinarno projektno ekipo je koordinirala naša kolegica doc. dr. Polona Petek.

Iz utemeljitve priznanja:

Interdisciplinarna ekipa projekta Agon(ija) epidemije je po nekaj mesecih spremljanja lokalnega in globalnega spopadanja s pandemijo zavzela stališče, da je izredno stanje, ki je nastalo zaradi pandemije, pokazalo potrebo, da javnosti namesto zgolj seznanjanja z bolj ali manj zlahka doseženim znanstvenim konsenzom omogočimo tudi vpogled v razprave, ki potekajo med znanstveniki_cami in strokovnjaki_njami, ki soočajo svoje ugotovitve v iskanju takšnega konsenza.

Prepričani smo, da je Agon(ija) epidemije, ki jo je spremljalo več deset tisoč ljudi (rekordno gledanost sta imeli drugo in tretje omizje Epidemija in znanost(i) ter Epidemija in družba, ki si ju je na družbenem omrežju Facebook skupaj ogledalo skoraj petdeset tisoč ljudi), zgleden primer zanimivega, inovativnega ter predvsem široki javnosti dostopnega in razumljivega komuniciranja znanosti, ki si zasluži prepoznanje, ki ga prinašajo priznanja Slovenske znanstvene fundacije za odličnost v komuniciranju.

Okrogle mize:

Epidemija in posameznik, 17. januar 2022
Prvo omizje, Epidemija in posameznik, je bilo namenjeno tistim vidikom epidemije, ki smo jih vsi občutili najbolj neposredno: strahovi, psihološki obrambni mehanizmi, patološki odzivi. Sogovorniki_ce so razmišljali o odgovorih na vprašanja, ali je v epidemiji treba razumeti psihologijo množice, ali se je ustrahovanju pri spremljanju in upravljanju epidemije mogoče izogniti, kako se boriti z naraščajočo nestrpnostjo in sovražnostjo, kako se načini upravljanja epidemije povezujejo s posameznikovimi_činimi psihološkimi dispozicijami, kako je vse to povezano z učinkovitostjo upravljanja epidemije in predvsem s sledenjem skupnemu cilju, tj. zdravju vseh in kakovostnemu življenju ljudi.

Epidemija in znanost(i), 19. januar 2022
Drugo omizje, Epidemija in znanost(i), je bilo posvečeno znanstvenim osnovam ukrepov, ki so bili uvedeni med epidemijo. Od mask, testiranja in zaprtja družbe do cepljenja in zdravil, od statističnega spremljanja epidemije do napovedi njenega nadaljevanja in povsem konkretnih potreb, kot so protokoli zgodnjega zdravljenja in nameščanje učinkovitih prezračevalnih sistemov v vse zaprte javne prostore.

Epidemija in družba, 21. januar 2022
Tretje omizje, Epidemija in družba, je pozornost usmerilo k družbenim razsežnostim epidemije in zgodovinskim primerjavam s spopadanjem z epidemijami v preteklosti. Udeleženci_ke na okrogli mizi so razmišljali o vprašanjih, kako spodbujanje socialne distance kot način obvladovanja epidemije učinkuje na družbo.

Obravnava starejših med epidemijo, 1. marec 2022
Skoraj dve leti epidemije z zaprtji družbe, večkratnimi prepovedmi obiskov v domovih za starejše občane_ke, rednim testiranjem in razkuževanjem ter nenehnim poročanjem o stanju epidemije se s stališča starejšega segmenta populacije gotovo zdi nekaj popolnoma drugega kakor s stališča mlajših članov_ic družbe, ki bodo zamujeno verjetno še lahko nadoknadili.

Posledice ukrepov za otroke in mladostnike, 8. marec 2022
Številni ukrepi so se sprostili, posledice epidemije pa ostajajo in jih v nekaterih pogledih šele začenjamo ocenjevati. Zaprtje šol, šolanje na daljavo, karantene, življenje v mehurčkih, socialna distanca, uporaba mask, nenehno (samo)testiranje, agresivna promocija cepljenja, vseprisotnost epidemije v medijih – kako je vse to vplivalo na otroke in mladostnike_ce? Prvo omizje serije, Epidemija in posameznik, je poudarilo, da dolgotrajen strah in stres puščata posledice na imunskem sistemu.

Zaupanje v cepljenje, 15. marec 2022
Odločevalci_ke ter njihovi svetovalci_ke so nam cepljenje predstavili kot najučinkovitejše, če ne celo edino orodje za končanje epidemije. A precepljenost v Sloveniji kljub zadostnim količinam cepiva ostaja manjša od zaželene. Ali so zaviralni dejavniki pri odločanju za cepljenje znani?

Okoljska in ekonomska škoda, 22. marec 2022
Zaradi delnih in popolnih zaprtij družbe ter drugih restriktivnih ukrepov smo – razen nekaterih izjem v kritični infrastrukturi – med epidemijo skoraj vsi morali prilagoditi svoj način delovanja ali poslovanja. Toda propadu številnih, zlasti manjših podjetij in povečanju brezposelnosti v večini držav po svetu se ni mogoče izogniti, farmacevtski in tehnološki giganti pa imajo rekordne dobičke.

Svoboda govora med epidemijo, 29. marec 2022
Svobodo govora med epidemijo krojijo »neodvisni« »fact-checkerji«, »cancel culture« oz. kultura diskreditacij, blokade profilov na družbenih omrežjih in druge oblike skrbi za javni interes, ki so presenetljivo podobne cenzuri, politične čistke, strankarsko kadrovanje, kapitalski interesi, sovražni govor … Vsaj del javnosti je čedalje bolj kritičen do osrednjih medijev, zlasti javnih servisov, hkrati se dogaja eksplozija neodvisnih medijev, marsikateri brez slehernih programskih, etičnih itd. standardov. Zanimalo nas je, kako je pandemija preoblikovala medijsko krajino pri nas in po svetu, kaj to pomeni za svobodo govora in kakšna je usoda kritičnih intelektualcev_k, ki s svojimi mnenji plujejo proti večinskemu toku.

Videoposnetki vseh okroglih miz in dodatne informacije so na voljo na spletni strani in na Facebook strani projekta.

Aprila 2023 smo v Veliki gledališki dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani izvedli umetniško-znanstveni eksperiment ŽIVAL-ČLOVEK-STROJ, v katerem sta se na nepredvidljiv način srečali znanost in umetnost. V običajno razpravo raziskovalcev_k o vprašanjih sodobnega izobraževanja in človekove razpetosti med živali in stroje so neposredno vstopile umetniške intervencije in interpretacije ter odprle dilemo: Čigavi vse sta lahko misel in vednost ter na katere omejitve trčimo, kadar ostajamo v okviru zgolj ene ali druge?

Zdi se, da je za razumevanje razmerij med človekom, živaljo in strojem ter vlogo človekove formacije relevanten prav pogled, ki preči znanstvene in umetniške prakse, saj širi prostor njihovih možnih artikulacij. V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista. Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi onkraj omejitev, ki jih začrtuje njegovo živalsko poreklo, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev in njihovih skorajda nezamejenih zmožnosti.

Tokratni umetniško-znanstveni eksperiment je skušal te premestitve in spremembe misliti in artikulirati tako z govorjeno besedo, ki je ena izmed običajnih manifestacij znanstvene vednosti, kot tudi z izpostavitvijo fizične prezence govora kot glasu in giba v prostoru, ki sta značilna za umetniško prakso.

Hkrati pa je ta eksperiment odprl prostor za razumevanje ter izkušnjo vednosti in umetnosti kot enako pomembnih dimenzij pri formaciji človeka, značilni za neohumanistično tradicijo, ki je v nasprotju z danes prevladujočo utilitaristično opredelitvijo izobraževanja. Ta vidi umetniško oziroma estetsko komponento vednosti kot manj uporabno in pogosto odvečno pri uresničevanju ciljev izobraževanja, podrejenega predvsem ekonomskim interesom.

Dogodek je nastal v sodelovanju Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev. Humanistika, to si ti! : Človek, žival 22/23.

Več v naši majski številki in tukaj.

Zaključil se je natečaj za oblikovanje trajnostne vrečke, ki ga je v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) organiziral Spar Slovenija. Razglasili smo zmagovalne štiri motive, ki se bodo jeseni znašli na bombažnih trajnostnih vrečkah v Sparovih trgovinah. Čestitke vsem nagrajenim študentkam! Nagrade so enakovredne:

• izbor komisije – Lana Hasić, kiparstvo;
• izbor komisije – Maja Hočevar, ilustracija (po odločitvi komisije bo ta motiv odtisnjen na papirnato vrečko);
• izbor komisije – Hana Jelovšek, grafično oblikovanje (nagrado je prevzel sošolec Jan Hostnik);
• izbor publike na razstavi v Cityparku (spletno glasovanje) – Zala Hriberšek, ilustracija.

Nagrade so podelili David Kovačič, generalni direktor podjetja Spar Slovenija, prof. Domen Fras, predstojnik Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, doc. mag. Marija Nabernik, prodekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Več o natečaju najdete tukaj.

Kratki film z naslovom Mali jaz, Egotrip, študijsko delo Tyane Rendič, dodiplomske študentke smeri Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je letos junija na Golden FEMI Film Festival v Sofiji, Bolgariji, prejel Golden Femi Best Student Director, zlato nagrado za najboljšo študentsko žirijo.
Od svoje premiere je bil film, ki ga je Tyana Rendič ustvarila kot brucka, v študijskem letu 2021/22, uvrščen že na 10 mednarodnih festivalov. Prvič je bil nagrajen leta 2022, na 12. mednarodnem festivalu otroškega in mladinskega filma Enimation v Mariboru.
Nazadnje je Mali jaz, Egotrip zastopal Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani na festivalu Student World Impact Film Festival v ZDA, kjer je prejel nominacijo za najboljši kratki film in častno omembo. Tam je nastal tudi intervju z avtorico, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Študenti in študentke smeri Grafično oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani so že sedmo leto zapored nagrajeni na NEW TALENT ANNUAL, enem največjih svetovnih oblikovalskih natečajev, ki ga razpisuje priznana ameriška založba Graphis iz New Yorka.

Zlato nagrado (New Talent Annual 20223 Gold Award) je letos prejel študent 3. letnika dodiplomskega študija Juš Pustoslemšek, in sicer v kategoriji Film/Video – Oblikovanje/Animacija. Nagrajeni video Sonic Remnants (Animation) je nastal pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina.
Več tukaj.
Srebrno nagrado (New Talent Annual 2023 Silver Award) so prejeli štirje študentje in študentke, in sicer študentka 1. letnika podiplomskega študija Strahinja Jovanović v kategoriji Oblikovanje eksponatov. Nagrajeno delo Manifest of Algorithism je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka.
Več tukaj.
Nadalje študent 1. letnika dodiplomskega študija Žan Gašperič, in sicer v kategoriji Oblikovanje Filma/Videa – Kratki filmi. Nagrajeno delo Lučka je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka.
Več tukaj.
Študent 1. letnika dodiplomskega študija Jan Kranjec je srebrno nagrado prejel v kategoriji Oblikovanje Filma/Videa – Animacija, in sicer za delo Greeting card UL 2023 - Happy 2023, University of Ljubljana. Nagrajeno delo je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka.
Več tukaj.

Častne omembe (New Talent Annual 2023 Honorable Mentions) so prejele tri študentke prvega letnika podiplomskega študija, in sicer Eva Štupnik v kategoriji Oblikovanje koledarjev. Nagrajeno delo Calendar coat je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka.
Več tukaj.
Nadalje Lea Kobal v kategoriji Oblikovanje publikacij za delo A Zine About Free Speech and Propaganda in Street Art, ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina.
Več tukaj.
Tjaša Cizej je častno omembo prejela za delo Letter play /:- ), ki je nastalo pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina, in sicer v kategoriji Oblikovanje knjig.
Več tukaj.

Več v naši aprilski številki.

Konec septembra 2022 se je v Kopru, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, odvila tretja znanstvena konferenca Katedre za teoretične vede Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani z naslovom Vizualna pismenost kot predmet teoretskih raziskovanj.

Vizualna pismenost, tema letošnje konference, je koncept, ki se nanaša na umetnost in oblikovanje, vendar ima tudi veliko širšo uporabo. Povezuje se z jezikom, komunikacijo in interakcijo, povezana je z našim razumevanjem kompleksnega sveta okoli nas in s sposobnostjo vizualiziranja kompleksnih znanstvenih vsebin. Po drugi strani se povezuje tudi s čisto realnimi potrebami in pravicami ljudi, da se lahko demokratično informirajo in s tem vplivajo na svojo pozicijo v družbi. Razumevanje je tako časovno kot kulturno pogojeno in odpira vprašanja, kako različne kulturne sredine različno razbirajo vizualne podobe.

Povzetki vseh prispevkov s konference so na voljo v spremljajoči znanstveni publikaciji.

Znanstveno konferenco v okviru raziskovalnega projekta Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik (J7-2606) je delno sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Več v naši oktobrski številki in tukaj.

Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Moderna galerija v Ljubljani poglobljeno sodelujeta že od leta 2013. Skupaj s študenti_kami konservatorstva-restavratorstva uresničujeta strokovne in raziskovalne cilje tako na področju diagnostike, dokumentiranja, posegov in preventivne konservacije kot tudi pri ozaveščanju in izobraževanju širše javnosti. 

Pri konserviranju-restavriranju umetnin, zlasti modernih in sodobnih, ni rutine. Pri nekaterih modernih umetninah lahko vsaj delno še sledimo pravilom obravnavanja, ki veljajo za starejše umetnine (tako sta, denimo, umetnika Marij Pregelj in Gabrijel Stupica še upoštevala tehnološka pravila), že pri drugih umetninah s srede prejšnjega stoletja in še posebej pri sodobnejših delih pa to ne velja več.
Vsi predstavljeni projekti odstirajo prav to raznolikost v pristopih in s svojo prepletenostjo omogočajo lažje razumevanje obravnavane problematike, ki sega v obdobje od začetka 20. stoletja do danes. Ponekod stopajo v ospredje etična vprašanja, ponekod raziskave, usmerjene v materialno zgradbo, tehnologijo nastajanja umetnin ali v iskanje razlogov za nastale ali nastajajoče poškodbe, drugje konservatorsko-restavratorski posegi sami, včasih pa so rešitve povezane s preventivno konservacijo. K slednjemu sodi tudi ozaveščanje najširše javnosti (vseh generacij in tudi ranljivih skupin), ki s svojim razumevanjem in pristopi lahko veliko pripomore k daljšemu obstoju umetnin.

Vodje projekta: Nada Madžarac (Moderna galerija v Ljubljani), Mirta Pavić (Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu), Tamara Trček Pečak (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani). 

Več v naši decembrski številki in tukaj.

Med 1. in 4. junijem 2023 se je, na treh lokacijah Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in širše, odvila Odprta akademija: ALUO razstava 2023, največja in zaključna letna predstavitev študentskih del.
Letos je bil še večji, skoraj festivalski poudarek dan spremljevalnemu programu, ki so ga aktivno soustvarili študenti_ke akademije. S predlogi z njihove strani so se vsebine programa zelo razrasle in obogatile, hkrati pa so te pobude dodatno spodbudile interno povezovanje študentov_k, pedagogov_inj in drugih zaposlenih.
Ob razstavi in strokovnih javnih vodstvih so se tako odvili koncerti, delavnice, pogovori, okrogle mize, ad hoc umetniške akcije in odprtja treh dodatnih, satelitskih študentskih razstav (v TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec, Moderni galeriji in na Tobačni).
Ker smo že lani, ko smo razstavo prvič poimenovali Odprta akademija, poudarjali pomen akademije kot skupnosti, smo se odločili, da v letu 2023 celostno podobo izberemo – kot skupnost, in sicer z demokratičnim glasovanjem vseh študentov_k in zaposlenih. Izbirali smo med predlogi, nastalimi v zimskem semestru 2022/23 pri predmetu Vizualne komunikacije v 1. letniku magistrskega študija smeri Grafično oblikovanje, pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina in prof. Radovana Jenka. Projekt, ki je prejel največ glasov, je bil izbran za celostno grafično podobo Odprte akademije. Njegova avtorica je študentka Nia Gombač.
Projekt je najbolje povzel eden od mentorjev prof. Jenko: »Podoba namenoma posnema reklamne prijeme, ki smo jim priča sleherni dan. Potrošniška sporočila iz vseh mogočih medijev v družbi izredno banalnih podob, ki nas vsakodnevno agresivno preplavljajo. Namen Niine podobe je prav v postavljanju ogledala tej naši potrošniški družbi, morda lahko na celoto gledamo tudi kot na opozorilo, do kod smo kot družba prišli, ko je imeti več kot biti.«
V skladu s pristopom akademije h globalni pobudi Univerz za delovanje k prehodu v brezogljični svet je bila celotna produkcija Odprte akademije 2023 trajnostno naravnana. Tudi vsi dogodki so bili nizkoogljični, od podnebju prijaznejših pogostitev večinoma rastlinskega izvora in brez uporabe plastike do spodbujanja obiskovalcev k trajnostni mobilnosti. 

Odprti akademiji 2023 v slovo ter Odprti akademiji 2024 v uvodni pozdrav (slednja se že kaže na obzorju, tudi kot povezovalni dogodek bližajočih se 40-letnice naših Oddelkov za oblikovanje in 80-letnice začetka akademije) pa dodajamo vtise dekana prof. Alena Ožbolta:
»Odprto akademijo razumem kot dogodek, ki označuje novo, novo odprtje/razprtje in vznik novega sveta in novega življenja.
Dogodek je materialen, to je razstava, številna razstavljena dela, hkrati pa gre tu za nematerialni vidik, za duh, za idejo oz. zelo številne ideje.
Akademija je šola, šola pa je vedno skupnost, skupnost profesoric, profesorjev, sodelavk, sodelavcev, delavk, delavcev in študentk, študentov. Kot nehomogena in heterogena skupnost sprejemamo svojo raznolikost, pluralnost in tudi antagonizme kot normalo vsake sodobne skupnosti. Današnje skupnosti v veliki meri zaznamuje ravno njihova raznolikost, barvitost … in ne toliko njihova homogenost ali jasne barve in meje.
Akademija mora biti odprta in povezana znotraj in hkrati do okolja. Ne zamejujemo, ne zapiramo prehodov, prepletov, ampak vzpostavljamo večsmerna in živa srečanja zaposlenih in študentov, aktivna povezovanja, komunikacije oz. to, kar je več od tega, to je dialog in idejne izmenjave.
Raziskujemo tudi brez zemljevida, po svetu krmarimo v globoki, telepatski, kontrapunktični povezanosti med seboj ter z zgodbami, iz katerih črpamo, se podajamo v znano in neznano ter na cilj prispemo skupaj.«

Več v naši junijski številki in tukaj.

V organizaciji Interdisciplinarnega medfakultetnega inštituta za trajnostno varstvo dediščine Univerze v Ljubljani (ITD UL) je v sodelovanju z Združenjem ICOMOS Slovenija in TICCIH Slovenija med 26. in 30. junijem 2023 potekala že tretja poletna šola trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani, ki se je tokrat posvečala temi Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: prilagojena ponovna raba. Številni prostori industrializacije so po opustitvi proizvodnje (p)ostali dediščinski vir, ki je hkrati prostorski potencial in priložnost za umestitev vsebin, s katerimi se bodo urbana in druga okolja razvijala ter bogatila. Letošnja tema se je osredotočala na vprašanje, kako celostno interdisciplinarno raziskovati tako materialne ostaline kot nesnovne komponente industrijske dediščine ter jih s prilagojeno ponovno rabo vključevati v sodoben trajnostni razvoj.

Na poletni šoli, ki je potekala v hibridni obliki – tako v živo kot prek spleta – so udeležencem_kam, študentom_kam magistrskih študijev, doktorskim študentom_kam in strokovnjakom_injam, ki se z obravnavano tematiko srečujejo v praksi, predavali ugledni_e mednarodni_e in slovenski_e strokovnjaki_nje, med njimi osrednji govorec in mentor dr. Miles Oglethorpe, predsednik organizacije The International Committee for the Conservation of the Industrial Heritage – TICCIH, Grethe Pontoppindan, arhitektka in podpredsednica Mednarodnega znanstvenega odbora za dediščino 20. stoletja – ISC20C organizacije ICOMOS, izr. prof. dr. Mojca Marc z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Sonja Ifko, vodja ITD UL s Fakultete za arhitekturo Univerze v LJubljani, Tatjana Dizdarević, direktorica Centra za upravljane z dediščino živega stebra CUDHg iz Idrije, in številni drugi_e. Skupaj je predavalo 13 predavateljev_ic iz Slovenije in tujine. 

Sedemindvajset udeležencev_k iz šestih držav je na poletni šoli aktivno sodelovalo in obravnavalo primere iz lokalnega okolja, glavni študijski primer pa je predstavljalo območje železniških delavnic v Ljubljani. Poleg tega so si v sklopu poletne šole udeleženci_ke ogledali_e ustvarjalno četrt Barutana, ki deluje na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku, na strokovni ekskurziji v Idrijo pa so se srečali_e s strateškim upravljanjem svetovne dediščine živega srebra.

O Interdisciplinarnem medfakultetnem inštitutu Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine
Inštitut je ustanovila Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani skupaj z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, da bi z interdisciplinarnim povezovanjem vzpostavili okvir uspešnega sodelovanja za razvoj novih znanj, ki jih zahtevata odgovorno varstvo in prenova ene temeljnih vrednot naše samobitnosti in povezanosti – kulturne dediščine. Inštitut je zasnovan kot odprta raziskovalna platforma. Ta povezuje in vabi k sodelovanju raziskovalce Univerze v Ljubljani, ki se znotraj svojih disciplin ukvarjajo z ohranjanjem dediščine.

Več tukaj.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je od 23. do 25. maja 2023 potekal tradicionalni sejem akademske knjige Liber.ac, ki vse od leta 2010 povezuje članice Univerze v Ljubljani ter mnoge slovenske akterje s področja izdajanja, promocije in distribucije akademskih knjig. Na letošnjem 14. sejmu, ki je potekal v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in deloma v avli fakultete, se je predstavilo 41 razstavljavcev_k, sejem pa je spremljal bogat kulturni program z naslovom Brez dlake na jeziku. Letos je na skupni stojnici Založbe Univerze v Ljubljani sodelovalo kar 23 članic univerze.

Letošnji Liber.ac je bil vpet v Leto jezikov kot eden od številnih dogodkov, ki potekajo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v tem študijskem letu. Obiskovalci_ke so lahko po kapljicah spoznavali različne indoevropske jezike, delo tolmača_ke za slovenski znakovni jezik, kultne prevode in prevode antične filozofije, prevode poezije iz srednjevisoke nemščine, spregovorili o ChatGPT ter prisluhnili_e koncertu sevdalink in nekaterih drugih pesmi Balkana. Spremljevalni program je vključeval tudi prekmurščino v zvoku, pisavi in zavesti Slovencev_k, slovanski večer, ki je bil namenjen sobivanju človeka in živali, spletnemu portalu ljubezni in njegovemu jeziku, in še mnoge druge dogodke. Liber.ac je bil tako jezikovno obarvan in brez dlake na jeziku, ob vsem pa je bila najpomembnejša spremljevalka – knjiga.

Vabljeni v našo družbo spet prihodnje leto!

Več v naši majski številki in tukaj.

V sklopu aktivnosti v Letu jezikov, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaznamovalo študijsko leto 2022/2023, je nastala spletna Zvočna knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki na enem mestu združuje posnetke vseh jezikov, tako sodobnih kot starih, indoevropskih in neindoevropskih, ki se poučujejo in preučujejo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani – vodilni izobraževalni in znanstvenoraziskovalni ustanovi na Slovenskem na področju poučevanja jezikov in njihovega jezikoslovnega preučevanja, ki po svojih kompetencah in rezultatih na tem področju krepko prednjači tudi v širšem, vseevropskem prostoru!
V knjižnici je v zvočni podobi (za znakovni jezik pa v obliki videoposnetka) predstavljen celotni nabor jezikov, ki se jih trenutno poučuje in večino tudi znanstveno preučuje, najsi bo v okviru samostojnega študijskega programa oziroma v obliki lektoratov ali v sklopu tečajev v organizaciji Centra za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Knjižnica tako vsebuje 82 posnetkov, kar vključuje vseh 56 različnih jezikov ter tiste njihove zemljepisne različice in časovne različice, ki so sestavni del kurikula posameznih študijskih programov. Posnetki vsebujejo interpretacijo po enega izbranega literarnega besedila oz. odlomka takega besedila, ki so jo praviloma prispevali učitelji_ce, ki se na fakulteti z dotičnim jezikom pedagoško in/ali znanstvenoraziskovalno ukvarjajo. Ob vsakem posnetku je datoteka, ki vsebuje besedilo v izvirniku in vzporedni prevod v slovenščino.
Knjižnica je urejena v dva spustna seznama, in sicer v rubriko Sodobni jeziki in rubriko Klasični in drugi stari jeziki (tj. tisti stari jeziki, katerih literarni korpus je preskromen, da bi utegnili doseči status klasičnega jezika). Zlasti slednji nabor si zasluži posebno pozornost, saj izkazuje izjemne in nikakor več samoumevne kompetence fakultete tudi na področju poučevanja in preučevanja starih jezikov, soočanje z besedilno zapuščino starih jezikov in z njimi povezanimi starimi filologijami pa je človeku, ki ostaja na kakršen koli način občutljiv za duhovno in s tem kulturno zgodovino, ki se zgošča v njegovem tu in sedaj, tako ali tako naravna in njegovi bitnosti nujna gesta.
Knjižnica je dostopna tukaj.

Več v naši februarski številki.

Leto jezikov FF se je konec maja 2023 zaključilo z Velikim medfakultetnim koncertom, na katerem so moči združile naslednje članice Univerze v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Akademija za glasbo ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Dvorano Julija Betetta v Palači Kazina je napolnila glasba z vsega sveta. Na odru se je zvrstilo okoli 70 glasbenikov_ic, ki so zapeli v kar 20 jezikih, v (po abecednem redu) angleščini, bosanščini, češčini, francoščini, grščini, italijanščini, japonščini, kitajščini, korejščini, madžarščini, nemščini, norveščini, poljščini, romunščini, ruščini, slovenščini, srbščini, španščini, portugalščini in ukrajinščini. Pri pripravi in izvedbi koncerta so poleg glasbenikov_ic sodelovali lektorji_ice, naravni_e govorci_ke in velika organizacijska ekipa.

Več tukaj.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani že vrsto let deluje več tujejezičnih študentskih gledaliških skupin, ki gledališka dela uprizarjajo v izvirniku, in sicer v angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, romunščini, ruščini, stari indijščini (tj. v sanskrtu in prakrtih), španščini, švedščini, priložnostno pa še v drugih jezikih (zlasti slovanskih in vzhodnoazijskih), ki se jih poučuje na fakulteti. Med temi je absolutni unikum staroindijska (sanskrtska) gledališka skupina, saj je edina tovrstna v celotni Evropi, ki redno uprizarja klasične sanskrtske drame v izvirniku. V letošnjem letu, ko je fakulteta obeleževala leto jezikov pod geslom Jezikava FF, je bila v aprilu in maju organizirana Revija gledaliških skupin Filozofske fakultete, pod njenim okriljem pa Tedni tujejezičnega gledališča. Med 17. aprilom in 18. majem 2023 se je tako letos v Jenkovi dvorani Pionirskega doma oz. v dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani zvrstilo šest celovečernih predstav: angleška, švedska, staroindijska, italijanska, francoska in španska. S tem so se različne gledališke skupine, ki delujejo na fakulteti, prvič predstavile časovno sežeto in v okviru istega organiziranega dogodka, kar bo, upamo, v prihodnje postala tradicija.
Angleška skupina Yonder, yonder, salamander! pod vodstvom Anamarije Šporčič je v predstavi The Way to Tír na nÓg / Pot v Tír na nÓg na odru v improvizirani sobi za skupinsko terapijo zbrala junake irskih pravljic, mitov in legend ter jih soočila z njihovimi strahovi, travmami in nerazčiščeno preteklostjo. Švedsko gledališče pod vodstvom Mite Gustinčič Pahor in Anamarije Šporčič je v predstavi Lokes barn / Lokijevi otroci uprizorilo zgodbo iz mlajše Edde o ukani, s katero so bogovi v čudežno verigo Gleipnir vklenili pošastnega volka Fenrija. Staroindijska gledališka skupina, ki jo vodi Luka Repanšek, je na odru v izvirnem sanskrtu prakrtu prikazala prvo dejanje znamenite drame staroindijskega dramatika Bháse Abhiṣekanāṭakam / Igra o ustoličenjih, ki snov jemlje iz četrtega poglavja vélike staroindijske epopeje Ramájane in uprizarja boj med opičjima bratoma Sugrívo in Válinom za prestolonasledstvo ter je hkrati ena izredno redkih sanskrtskih dram, ki proti vsem pravilom na odru prikazuje umiranje in smrt. Maschere nude – italijanska gledališka skupina – se je v dramaturško izredno dodelani predstavi v režiji Silvie Viviani poklonila vélikemu Italu Calvinu s predstavo Di sogni, fiori e città / O sanjah, rožah in mestu, ki protagonista v zbirki sodobnih pravljic, prepletenih s prezrtimi dogodki velikega industrijskega mesta, sooči s kruto, izumetničeno naravo, podrejeno svetu umetnega. Frankofono študentsko gledališče Les Théâtreux, ki ima na fakulteti najdaljšo tradicijo, saj je letos praznovalo štirideseto obletnico obstoja, je pod vodstvom Jakoba Grčmana priredilo hommage francoskemu jeziku, njegovi očarljivosti, kompleksnosti in občasni absurdnosti v predstavi Maje Koražija Au-delà de toute expression / Onkraj besed. Revijo je zaključila španska gledališka skupina Hipercloridria pod vodstvom Gemme Marie Santiago Alonso in v seriji dramskih epizod Ocho razones contra el amor, contra la democracia y contra el progreso / Osem razlogov proti ljubezni, proti demokraciji in proti napredku, ki je na Študijskem odru 5 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani postavila izbor iz znamenite trilogije katalonskega dramatika Esteva Solerja.  

Diplomirala sem na smeri Unikatnega oblikovanja stekla in keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, sedaj pa svojo pot nadaljujem tudi na magistrskem študiju iste smeri.

V svojem ustvarjanju želim pripovedovati zgodbe, skrite v oblikah keramičnih izdelkov, zato me je privabila tudi ilustracija, ki pripoveduje bolj neposredno. S svojimi keramičnimi deli sem sodelovala na razstavah: Preplet (2019), πr kvadrat (2021), V. Mednarodni trienale keramike UNICUM (2023) in Spregledano (2023). Udeležujem se tudi različnih delavnic s fokusom na alternativnih tehnikah ter trajnosti na področju keramike.