Svet za umetnost Univerze v Ljubljani je konec junija že četrto leto zapored objavil interni razpis za delitev sredstev Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje. Predmet razpisa je (so)financiranje projektov članic Univerze v Ljubljani, ki jih bodo v letu 2024 izvedle na področju umetniške dejavnosti. Razpis, namenjen spodbujanju dodatnega umetniškega ustvarjanja študentov_k, ki presega delo v okviru študijskih programov, zajema naslednja podpodročja umetniške dejavnosti: arhitektura, urbanizem in krajinska arhitektura, glasbena umetnost, likovna umetnost, literarna umetnost, oblikovanje; uprizoritvene in AV umetnosti ter dramatika; hibridna (intermedijska) umetnost. (So)financiranje je namenjeno nadaljnjemu širjenju in poglabljanju umetniškega ustvarjanja, projekti, prijavljeni na interni razpis, se bodo ocenjevali na podlagi naslednjih kriterijev: skladnost s strategijo Univerze v Ljubljani, umetniška kakovost projekta in doprinos k področju ter kakovost prijave, povezovanje umetnosti, znanosti in družbenih ved ter medsebojno povezovanje področij umetnosti, povezovanje z zunanjimi partnerji (javne ustanove, nevladne organizacije, umetniška združenja, društva, rokodelci ter druge pravnoorganizacijske oblike podjetij), izvedljivost projektnega predloga, racionalnost finančnega načrta, sporočilnost projekta. Vlogo na interni razpis lahko oddajo akademsko osebje ali študent_ka oziroma skupina študentov_k, in sicer najpozneje do ponedeljka, 16. oktobra 2023, do 23.59. Več o pogojih sodelovanja, upravičenih stroških in druge informacije najdete v besedilu internega razpisa. Razpisna dokumentacija je na voljo tukaj.

Univerza v Ljubljani, ki že od aprila 2019 sodeluje z Banko Slovenije pri skupnem projektu Mala galerija BS, poziva svoje članice k sodelovanju pri izvedbi galerijskega programa Male galerije BS v letu 2024. Cilj internega poziva je predstavitev projektov študentov_k Univerze v Ljubljani. Poziv vabi k oddaji predlogov, ki se dotikajo širokega nabora problematik sodobne kulture in umetnosti, odprt je za predloge projektov znotraj naslednjih področij izvedbe: razstava, (izobraževalni) dogodek, performans, branje, uprizoritev, koncert, delavnica, predavanje, praktikum oziroma katera koli druga oblika, primerna predstavitvi v galerijskem prostoru. Univerza v Ljubljani spodbuja sodelovanje z okoljem, zato vabi k prijavi projektov, ki vključujejo sodelovanje z drugimi institucijami. Interni poziv k oddaji predlogov za uvrstitev v redni galerijski program Male galerije BS za leto 2024 je odprt do petka, 29. septembra 2023, do 23.59. Več o pogojih sodelovanja in predmetu (so)financiranja ter druge informacije najdete v internem pozivu, ki je na voljo tukaj.

Junija letos smo na rektoratu slavnostno otvorili Galerijo Univerze v Ljubljani. Prostori, ki so bili včasih posvečeni drobcem zgodovine naše univerze, so tako postali prostori predstavljanja žive umetniške, arhitekturne, oblikovalske in druge ustvarjalnosti. Interni poziv k oddaji interesa za sodelovanje pri galerijskem programu Galerije Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2023/24 je namenjen tako študentom_kam kot zaposlenim na članici in je odprt do vključno petka, 15. septembra 2023, do 23.59. Več v internem pozivu tukaj.

Univerza v Ljubljani je konec junija objavila natečaj za izbor obeležja dr. Ane Mayer Kansky pred stavbo Univerze v Ljubljani in plakete, ki bo sestavni del nagrade dr. Ane Mayer Kansky za najodmevnejše doktorsko delo na Univerzi v Ljubljani. Rok za prejem prijav je petek, 29. september 2023, do 9.00. Natečajna dokumentacija s prilogami je na voljo tukaj.

Založniška hiša Graphis Inc. iz New Yorka že desetletja podeljuje ene najprestižnejših mednarodnih nagrad za izjemne dosežke na področju vizualnega komuniciranja. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi slovenska grafična oblikovalca Radovan Jenko in Eduard Čehovin, profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Nedavno so bili objavljeni nagrajenci in nagrajenke letošnjega tekmovanja Graphis Design Awards 2024 za kategoriji plakat in grafično oblikovanje. Mednarodna strokovna žirija je med prejemnike teh uvrstila tudi 13 slovenskih oblikovalskih rešitev, pod šest med temi se podpisujeta prof. Radovan Jenko in prof. Eduard Čehovin.
Najvišjo, platinasto nagrado za oblikovanje plakata dubrovniškega znanstveno-umetniškega festivala Le Petit Festival du Théâtre je prejel Jenko, ki je poleg tega prejel še srebrno nagrado za plakat v podporo iranskim borkam za pravice žensk in posebno omembo za oblikovanje plakata za 57. Borštnikovo srečanje. Prav tako tri nagrade za plakate je prejel Čehovin: zlato nagrado za plakat na temo jamajške reggae umetnosti, srebrno nagrado za plakat operne hiše v Pekingu ter posebno omembo za fundacijo EUROJAZZ. Nagrajencema iskreno čestitamo!

Graphis Inc. sicer podeljuje tudi pomembne nagrade za nadobudna študentska dela, Graphis New Talent Annual, med prejemniki katerih se že nekaj let redno pojavljajo tudi študentke in študenti UL ALUO.

Anže Rozman, nekdanji študent in diplomant Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, je skupaj s svetovno priznanim in z oskarjem nagrajenim skladateljem Hansom Zimmerjem ter skladateljico Karo Talve nominiran za nagrado primetime emmy za najboljšo glasbeno podlago v dokumentarni seriji Prehistoric Planet.
Anže je diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Janija Goloba, magistrski študij glasbe za film, televizijo in videoigre pa je nato nadaljeval na glasbenem kolidžu Berklee College v Valencii, kjer je leta 2014 magistriral kot eden najboljših v letniku.
Od leta 2018 je zaposlen v losangeleškem skladateljskem studiu Hansa Zimmra Bleding Fingers Music, kjer so med drugim ustvarili inovativno glasbo za Applovo desetdelno dokumentarno serijo Prehistoric Planet o dinozavrih in drugih prazgodovinskih živalih. Za komponiranje glasbe so izdelali unikatne inštrumente iz fosilov, okamenelega lesa, replik fosilov dinozavrov in kosti, Boštjan Gombač pa je posnel tudi zvok replike neandertalske piščali iz Divjih bab.
Nominacijo za nagrado emmy v kategoriji »izjemna glasbena kompozicija za dokumentarno serijo ali posebno oddajo« so prejeli za drugo epizodo serije Prehistoric Planet z naslovom Badlands. Podelitev nagrad emmy bo potekala 17. septembra.

Med 10. do 14. julijem se je odvila tretja edicija mednarodne večdisciplinarne poletne šole Design+Science, ki spodbuja raziskovanje in eksperimentiranje na presečišču oblikovanja in različnih znanstvenih področij. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani jo organizira skupaj s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu in Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu.
Tokrat je 18 udeleženk_cev z vsega sveta (Kolumbije, ZDA, Brazilije, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Nemčije, Italije, Slovenije) raziskovalo kompleksen in večplasten koncept parainteligence, ki presega zgolj naše kognitivne sposobnosti, saj vključuje pojme, kot so intuicija, kreativnost in čustvena inteligenca, v tradicionalnih definicijah inteligence pogosto spregledane. Po drugi strani pa se nanaša tudi na pojem umetne inteligence, ki jo prikazujejo stroji, programirani za simulacijo človeških kognitivnih funkcij, in še marsikaj drugega.
Na slavnostnem večernem odprtju v Cankarjevem domu, ki je potekal v ponedeljek, 10. julija, je šolo uradno otvoril državni sekretar Ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar, prisluhnili pa smo osrednjima govorcema Stuartu Walkerju, ki je osvetlil pomen trajnostnega oblikovanja, in Erayu Sertaçu Ersayinu, ki je govoril o najširšem pomenu oblikovanja. Sledil je še glasbeno-vizualni recital Tomaža Groma. V torek smo obiskali Divačo in začeli dan z ogledom Divaške jame. Sledil je prispevek Ustvarjalnega laboratorija Krater Gaje Mežnarić Osole in Danice Sretenović ter meditacijski sprehod na temo inteligence gliv, Meditacija o sporah in mrežah, umetnice Saše Spačal. V sredo se je Uroš Krčadinac dotaknil umetniških in oblikovalskih projektov, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, prof. dr. Matevž Pogačnik pa je orisal ustvarjanje multimedijskih vsebin s pomočjo umetne inteligence in predstavil kritičen razmislek in izzive, ki jih le ta prinaša. V četrtek sta znanstvenica Laura Tripaldi in umetnica ter kuratorica Eva Fischer predstavili prispevka inteligenci materialov na nanoravni in področju umetne inteligence v umetnosti, razstavah in kuratorstvu.
Vsaka projektna skupina udeleženk_cev je parainteligenco razumela na edinstven način, zadnji dan je bil namenjen predstavitvam njihovih idejnih projektov, ki so nastali pod mentorstvom Emila Kozoleta, Nejca Praha, Sigrid Bürstmayr in Ivice Mitrovića: The Interspecies Podcast, Supreme species simulator, The Ghost of the Divača cave, Resonance Revealed.
Prof. Boštjan Botas Kenda, UL ALUO, soustanovitelj poletne šole, je ob zaključku povedal: “Raznolikost podstrukture ali področij znotraj teme poletne šole vsako leto predstavlja nedoločnost opisa pričakovanega rezultata. Združevanje dveh entitet, da nastane tretja, je proces samorazvoja. Ker smo platforma, ki zagotavlja pogoje za razvoj, se ne opredeljujemo v smislu nadzora, temveč se osredotočamo le na povratno informacijo in komentarje.”
Borut Jerman, predsednik PiNE, soustanovitelj poletne šole pa je o pomenu tega sodelovanja dodal: “Poletna šola D+S je ključna za soočanje s kompleksnimi družbenimi izzivi, ki presegajo več sektorjev. Spodbuja celovito razumevanje in učinkovite rešitve ter goji empatijo do različnih perspektiv in potreb. S spodbujanjem sodelovanja in usklajevanja med različnimi sektorji zmanjšuje konflikte in neželene posledice ter zagotavlja večjo povezanost pri sprejemanju odločitev, ki temeljijo na empatiji in razumevanju. S kombinacijo virov, strokovnosti in perspektiv spodbuja inovativne in interdisciplinarne rešitve, ki se osredotočajo na temeljne vzroke, ne pa zgolj simptomov. Poleg tega postavlja empatijo kot vodilno načelo za spodbujanje sočutja in enakosti pri soočanju z družbenimi izzivi.”

25. in 26. avgusta je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal mednarodni večdisciplinarni simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij se je posvečal vlogi zvoka in glasbe v občutljivih človeških obdobjih ter okoliščinah, zlasti v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju s posebnim poudarkom na pomenu glasbe za ranljive posameznike ali skupine v različnih okoliščinah in družbenih položajih (npr. za marginalizirane posameznike, posameznice in skupine, ostarele, bolne, begunce in azilante …).
Razprava je potekala v širšem meddisciplinarnem kontekstu med umetniki in umetnicami ter uglednimi mednarodnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike, antropologije in naslavljala naslednja vprašanja: Kako glasba vstopa v človeško doživljanje in ga soustvarja od najzgodnejših let dalje? Zakaj jo sploh ustvarjati? Kako nagovoriti večinoma spregledane dele občinstva in spodbuditi poslušalca ali poslušalko ter akterje, predvsem ustvarjalce in izvajalce ter izvajalke glasbe, zvočne umetnike in umetnice, producente in producentke v najširšem smislu? Kakšne so dileme med željo po ugoditvi estetskim pričakovanjem najmlajšega poslušalstva in nujo po etičnem, globokem in trajnem odnosu med umetnikom in mladim poslušalcem ali poslušalko? Kako lahko posameznica ali posameznik postane dialoški partner v prisluškovanju notranjemu svetu drugega? Kakšni so pri tem pogledi in izkušnje medicinske etnomuzikologije ali aplikativne etnomuzikologije ter drugih ved, ki jih zanima doživljanje zvoka in glasbe ter njena vloga pri otrocih in deprivilegiranih posameznikih, posameznicah in skupinah?
Podroben program simpozija najdete tukaj.

Od 7. julija do 31. avgusta je v TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec v Ljubljani na ogled razstava rezultatov mednarodne delavnice Letterform Explorers, ki so se je udeležili študentke in študenti oblikovanja vizualnih komunikacij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Studija dizajna na Fakulteti za Arhitekturo Univerze v Zagrebu.
V preteklih dveh desetletjih smo priča številnim mejnikom na področju oblikovanja vidnih sporočil. Vzpon družbenih omrežij, specializirana spletna mesta z oblikovalskimi vsebinami, kolektivna spletna orodja, festivali in konference, novi reprodukcijski procesi, globalni industrijski standardi; vse to ima izjemen vpliv na tipografijo kot jedrno disciplino vidnih sporočil. Tipografija je bila vedno tesno povezana s tehnologijo in močno zakoreninjena v kulturi in jeziku. Dandanes sta tipografska kultura in jezik globalno popularizirana.
Vznikajo mnoge skupnosti oblikovalcev pisav in uporabnikov pisav tudi na prostorih z malo tipografske tradicije. Mnoštvo spletnih orodij omogoča ekspresivno generativno tipografijo z neskončnimi možnostmi manipulacije. Opentype podprt z Unicode standardom, enotni formati fontov za splet, razvoj brskalnikov in programskih jezikov, variabilni fonti, intuitivni urejevalniki fontov, git repozitoriji … Vse to omogoča eksponentno rast proizvodnje in trga fontov. A dozdeva se, da mainstream digitalni ponudbi manjka izvirnosti inovativnih črkovnih oblik izven široko sprejetih konvencionalnih okvirjev.
Digitalna orodja in naprave nam koristijo na mnoge načine. Natančnost, hitrost, kapaciteta bodisi produkcije bodisi razširjanja so izjemne v primerjavi s preteklimi tehnologijami. Po drugi strani pa se interakcija z računalniki vedno dogaja preko vmesnika. To je frustrirajoče. Analogni potek dela: možgani, roke, orodje je drugačen in nagrajujoč. Izziva nasprotne, alternativne ustvarjalne procese, vodi nas do nepredvidljivih rezultatov. Rezultatov, ki nam na vizualni ravni pomagajo odgovoriti na izhodiščna vprašanja te raziskave:
→ Kaj je lahko črkovna oblika?
→ Kako se lahko črkovne oblike razvijajo?
→ Kako lahko črkovne oblike postanejo pisave?
Letterform Explorers je odziv na te aktualne raziskovalno-eksperimentalno naravnane tipografske prakse na področju izobraževanja oblikovanja črkovnih vrst. Poudarja razvoj veščin in krepitev znanj za oblikovanje črkovnih form, vzpostavitev lastnih ustvarjalnih pristopov in izdelavo orodij, ki omogočajo nekonvencionalno tipografsko oblikotvorje.
Na mednarodni petdnevni delavnici, ki je potekala med 12. in 17. junijem 2023, je sodelovalo 11 študentk in študentov oblikovanja vizualnih komunikacij na UL ALUO ter 9 študentk in študentov programa Studij dizajna (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za arhitekturo), ki so skozi različne eksperimentalne pristope (Koncept & oblika, Orodje & površina, Material & prostor) z inovativnimi metodami razvili lastna orodja, obravnavali različne materiale ter koncipirali oblikovna izhodišča.
Preko ideacij in iteracij so izvedli konkretne črkovne forme v različnih tehnikah, materialih, odnosih in merilih, ki presegajo običajne študijske prakse. V luči analognega ustvarjanja so udeleženci delavnice vseskozi preizpraševali konvencionalne črkovne oblike in z njimi povezane manifestacije alfabetov, ki so jih nato predstavili na razstavi. 

Avtorice in avtorji: Karla Braovac, Nika Dejanović, Tina Dernovšek, Diana Dimitrijević, Vladana Dimitrijević, Ian Farkaš, Goran Gajić, Lucija Kapetanić, Enea Knežević, Katja Klinc, Jan Kranjec, Valentina Lupi, Nikolina Popov, Mia Radić, Zala Reberc, Ana Rogač, Luka Nera Sibila, Ana Sunara, Urban Šelj, Glorija Zaić
Mentorji: mag. Alja Herlah (Koncept & oblika), Nejc Prah (Orodje & površina), Zoran Pungerčar (Material & prostor) in prof. Domen Fras
Produkcija: TAM-TAM in UL ALUO

Letterform Explorers je projekt s področja uvajanja pristopov na raziskovanju utemeljenega kurikula (RSF ukrep A.I.1).

POGLED PREKO predstavlja začetek pogovora o prihodnosti naših in vaših Križank sproža nove debate, odpira nove poglede, ustvarja nove definicije, pogleduje preko zatečenega stanja v novo prihodnost.

Z razstavo študentskih del in okroglo mizo želimo meščani, strokovnjaki, mentorji, študenti in dijaki odpreti debato o pomenu javnega prostora, problemu programske homogenizacije mestnih središč, turistifikaciji, gentrifikaciji, odkrivanju mestnih ambientov in pomenu “kapilarnih povezav” znotraj mestnega središča …

Več tukaj.

Ob aktualni pregledni razstavi Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap, posvečeni delu slovenske oblikovalke in arhitektke Janje Lap, ki jo je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravil v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) ter društvom Pekinpah, je nedavno izšla tudi monografija.

Delo z naslovom "Zakaj je vaza podobna hiši?", ki sta ga kustosinji razstave izr. prof. dr. Barbara Predan (UL ALUO) in Špela Šubic (MAO) pripravili med raziskovanjem te vsestranske avtorice, je prelomnega pomena za slovensko umetnostno in arhitekturno zgodovino, saj gre za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o kaki slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja pri nas. Sistematično in izčrpno obravnava delo in življenje oblikovalke in arhitektke Janje Lap (1929–2004), ki je v drugi polovici 20. stoletja delovala na področju oblikovanja.

V svoji karieri se je bila Lap, kot arhitektka, oblikovalka, raziskovalka in pedagoginja, sposobna vsakega izziva – od oblikovanja stekla in sistemske distribucije hrane pa vse do vojaških ali civilnih elektrooptičnih naprav ter pedagoškega dela na razpotju med Ljubljano, Sheffieldom, Londonom in Mosulom – lotiti z izjemno natančnostjo in poglobljenim znanstvenoraziskovalnim pristopom ali pa z ustvarjalno igrivostjo ob hkratnem obvladovanju metjeja.

»Znanstvena obravnava vključuje analizo znanstvene literature o vsebini, vse pa avtorici sintetizirata v izvirna spoznanja. Pričujoča monografija bo bralcem v večini primerov prvič osvetlila vse spregledane vidike dela in življenja Janje Lap, hkrati pa opozorila na do sedaj nepoznane temelje slovenskega raziskovanja na področju oblikovanja. Vsekakor delo, ki smo ga dolgo pričakovali.« – Prof. dr. Irena Lazar, znanstvena in muzejska svetnica

»Na akademiji se trudimo, da imajo ob vstopu ženske enake možnosti kot moški kandidati. V zadnjem obdobju sta vključenost in zaposlovanje žensk v porastu, aktivno spodbujamo njihovo enakopravnost in udejstvovanje v vseh procesih delovanja akademije /.../.« – Iz predgovora prof. Alena Ožbolta, dekana UL ALUO

Založnik in izdajatelj: MAO
Sozaložnika in soizdajatelja: UL ALUO in Društvo Pekinpah
Distribucija: Knjigarna Buča

Razstava Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap je v MAO na ogled do 5. novembra 2023.

Med 3. in 6. julijem 2023 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani potekala Poletna delavnica stekla za otroke in mladostnike od 12. do 18. leta, ki so jo na smeri Unikatno oblikovanje / steklo in keramika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). 14 udeleženk in udeležencev se je pod vodstvom treh mentoric, prof. mag. Tanje Pak, diplomantke Brigite Gantar in študentke Nike Šantej, v intenzivnem in kreativnem procesu seznanjalo z različnimi oblikami izražanja v steklu.

Po uvodnem spoznavanju z materialom stekla in ogledu del svetovno znanih umetnikov s tega področja so se skupaj zakopali v praktično delo. Seznanili so se s tehnikami graviranja, jedkanja, peskanja in taljenja stekla v kalupih ter s pripravo kalupov, kolaža, barvanja. Pristopi udeleženk_cev in vsa njihova nastala dela po mnenju prof. mag. Pak odražajo izjemno radovednost, odprtost in ustvarjalnost. S soustvarjanjem in raziskovanjem novih izraznih možnosti so bili po zbranih vtisih izjemno zadovoljni vsi sodelujoči, zato se že veselimo novih srečanj prihodnje poletje.

Obiskujem podiplomski študij Slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer sem leta 2022 diplomirala iz iste smeri. Za študijsko leto 2021/22 sem prejela Priznanje UL ALUO. Razstavljala sem na več razstaviščih po Sloveniji, letos pa sem bila med drugim vključena v dve večji pregledni razstavi - v Galeriji mesta Ptuj (Inventura 2.0) in v Fotogaleriji Stolp v Mariboru (Nova F).

Trenutno me zanimajo digitalne podobe in njihov vpliv na človekovo percepcijo lastne pojavnosti. Privlačijo me unheimlich simulakri obraza, ki jih gradim kot fotokolaže ali kot nekakšne digitalne kolažne slike.