kocka

Kako z inovativno re-uporabo materialov spremeniti odnos do odpadkov
 
Družba je dinamična, večdimenzionalna in kompleksna. Skozi celotno zgodovino družbe je človeštvo razvilo in doživelo marsikaj. Oblikovale so se različne družbene skupine, interakcije, strukture, sistemi, institucije, organizacije, družba pa iz desetletja v desetletje postaja vse bolj kompleksna. Napredek, nove tehnologije, razvoj in druge silnice so tekom zgodovine spremenile in olajšale naša življenja. Število prebivalcev na našem planetu zaradi boljših pogojev in modernizacije vse bolj narašča, potrebe ljudi se neprestano spreminjajo, temu primerno pa se morajo odzvati različni stebri naše družbe, ki postaja vse bolj kapitalistično usmerjena, antropocentrična ter fokusirana na ekonomsko in gospodarsko rast. Vsi ti dosežki in prizadevanja so seveda dobrodošli in nujni za razcvet naše družbe, vendar ljudje zaradi vse večje potrošnje in vsakdanjega hitenja izgubljamo stik z naravo in pozabljamo, kako pomembno je ohraniti ravnovesje med napredkom in globalno okoljsko ozaveščenostjo. V zadnjih nekaj desetletjih se soočamo z vedno večjimi ekološkimi krizami, dogajajo se podnebne spremembe, izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, krčenje gozdov, sušenje in onesnaženost voda, večanje količine odpadkov, primanjkovanje naravnih virov. Prihodnost našega planeta je videti vse bolj pesimistična, posledično pa se povečujeta tudi anksioznost in stiska ljudi, saj včasih določeni aparati in stebri države popustijo ali odpovejo, ljudje pa posledično ne prejmemo dovolj informacij, s katerimi bi si v danih situacijah lahko pomagali.
 
S tem namenom smo interdisciplinarna skupina študentov skupaj z mentorji v okviru Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK) ustvarili projekt z naslovom »Kako z inovativno re-uporabo materialov spremeniti odnos do odpadkov«, s katerim smo želeli opozoriti na negativne posledice naraščajoče potrošnje, vse bolj perečo problematiko prevelike količine odpadkov in ravnanje družbe z le-temi ter s pomočjo koncepta medgeneracijske solidarnosti ljudi informirati, da obstajajo alternativne rešitve, katerih del smo lahko tudi sami. Do spoznanj, ki smo jih pridobili v procesu projekta, smo prišli s pregledom in analizo literature ter z izvedbo interaktivnih delavnic z različnimi starostnimi skupinami. Končne ugotovitve smo podali v obliki umetniške inštalacije t. i. »kubusa«, ki je sestavljen iz mozaičnih ploskev predelanih odpadnih materialov in hkrati opozarja na pomembnost ponovne uporabe predmetov, ki ne opravljajo več svoje primarne funkcije. Bistvo projekta in končne inštalacije je, da lahko tudi s kreativnostjo in prek umetnosti na način ponovne uporabe odpadkov zmanjšamo svoj odtis na okolje in posledično količino odpadkov, ki bremenijo naš planet, pri oblikovanju pa smo izhajali iz konceptov trajnostnega razvoja in medgeneracijske solidarnosti.
 
Trajnostni razvoj je za razumevanje problematike o odpadkih bistvenega pomena, v zadnjih dveh desetletjih pa je postal politično in etično vodilo za spopadanje z ekološkimi problemi. Glede na naš odnos do planeta, ki mu določamo vrednost skladno z našimi interesi, je zavedanje o omejenosti virov nezadostno. Tovrstno mišljenje je odraz potrošniške kulture, ki je globoko vpeta v našo družbo in izvira iz želje po nenehni gospodarski rasti. Prebivalci držav z visokimi prihodki imamo največjo kupno moč, kar posledično pripelje do večje porabe naravnih virov, zato so naše vsakdanje odločitve, ne glede na to, kako majhne se zdijo, še kako pomembne in močno vplivajo na planet kot celoto. Pogosto se ne zavedamo povezave med kupljenim izdelkom in odtisom, ki ga ta pušča na okolju, zato je opozarjanje na pomembnost globalne okoljske ozaveščenosti ključnega pomena, pomembno pa je oblikovati tudi primerne trajnostne politike. Trajnosti razvoj je sestavljen iz štirih stebrov, in sicer okoljskega, ki preprečuje preveliko porabo naravnih virov in poudarja pomembnost racionalne porabe, socialnega, ki podpira izobraževanje in pomaga skupnostim pri doseganju dostojnega življenja, ekonomskega, ki se osredotoča na ekonomsko rast, ki ni vezana na porabo naravnih virov, ter kulturnega, ki se nanaša na umetnost, ideje, navade, prepričanja in materialne proizvode človeka. V projektu smo se oprli predvsem na okoljski, socialni in kulturni steber, vsi pa prenašajo bistvo medgeneracijske solidarnosti, da trajnostni razvoj omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij na način, ki ne ogroža zadovoljevanja enakih ali podobnih potreb prihodnjih generacij. Glavno sporočilo končnega izdelka je, da lahko tudi kot običajni ljudje nekaj prispevamo k omenjenim stebrom na področju odpadkov na način, da spodbujamo zavestno potrošnjo in ponovno uporabo izdelkov in predmetov, ki bi jih sicer zavrgli. Ponovna uporaba je interpretirana kot prispevek k medgeneracijski solidarnosti, saj tako stremimo k temu, da prihodnjih generacij ne bomo bremenili še z večjo količino odpadkov in pomanjkanjem naravnih virov, ki jih že sedaj primanjkuje. Naša ciljna skupina so bili predvsem potrošniki oz. običajni ljudje vseh generacij, saj jih prek izobraževanja in umetnosti lažje dosežemo in informiramo. Problem odpadkov je večplasten ter zajema različna področja in faze. Pomembno je, da se ga lotimo sistematično in s postopnimi koraki, smiselno pa je začeti tam, kjer lažje spodbudimo prve korake k rešitvi, v našem primeru pa je to mogoče s spreminjanjem zavesti in spodbujanjem k spremembi navad ljudi v procesu potrošnje.
 
Napredek, evolucije, revolucije, regresije in transformacije so neizogiben del družbe, posledično pa tudi večanje števila globalnega prebivalstva, pandemije, vojne, pomanjkanje, krčenje narave, potrošnja in več odpadkov. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo tudi v situacijah, ki se zdijo zunaj našega nadzora, moč in smo lahko del rešitve. Zaradi družbenih situacij, v katerih se je človeštvo znašlo v zadnjih dveh letih, se je v naše zavesti ponovno prikradlo zavedanje o pomembnosti ohranjanja čistega okolja in naravnih virov, zdrave prehrane in domačih pridelkov, večje strpnosti in empatije do soljudi. Če imamo pri vsakodnevni potrošnji in ravnanju z odpadki v mislih načelo medgeneracijske solidarnosti, lahko nedvomno vsak od nas prispeva nekaj pozitivnega za okolje ter sedanje in prihodnje generacije. Naše najmlajše moramo že od malih nog vzgajati o pomembnosti okoljske ozaveščenosti, starejše informirati o alternativnih možnostih, bistvo pa je, da si lahko prav vse generacije med seboj pomagamo in se učimo druga od druge ter skozi umetniški ali kateri koli medij zavestno spreminjamo družbo na bolje.
 
Sodelujoči študentje: Petra Bohinc, Maša Knapič, Manca Kozlovič, Eva Lederer, Janja Pečan, Helena Razpotnik, Tim Winkler, Pia Lucija Železnik
Mentor: doc. mag. Gregor Kokalj

Kako z inovativno re-uporabo materialov spremeniti odnos do odpadkov?

kocka1

kocka2



Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK)

 
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je dne 26. aprila 2018 objavil dodatni javni razpis Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020 za študijsko leto 2017/2018, v okviru katerega je bil izbran projekt Kako z inovativno re-uporabo materialov spremeniti odnos do odpadkov.
 
Univerza v Ljubljani se je na javni razpis prijavila z namenom, da študentom omogoči pridobivanje konkretnih, praktičnih izkušenj že med izobraževanjem in na ta način poveča njihovo zaposljivost v fazi prehoda iz izobraževanja na trg dela. V okviru projektov študenti skupaj s pedagoškimi mentorji in strokovnimi sodelavci iz lokalnega in regionalnega okolja iščejo rešitve na aktualna vprašanja lokalnega in družbenega okolja.
 
Izvajanje projektov prispeva h krepitvi sodelovanja in povezovanja Univerze v Ljubljani z lokalnim in regionalnim okoljem, posledično pa izvedba projektov vpliva na prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam lokalnega/regionalnega okolja oz. družbe nasploh.
 
Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

logotipi