Pisni vtisi

Kljub letošnjim razmeram je bila moja izkušnja z Erasmus izmenjavo neizmerno zanimiva in poučna, včasih le malo bolj stresna. V kratkem času sem imela enkratno priložnost raziskovati Prago po praznih ulicah in brez velike množice turistov. Spoznala sem manj prijateljev kot v običajni Erasmus izkušnji, vendar sem prav zaradi tega, imela veliko več časa za študij. Študij je ponujal veliko priložnosti, internetnih dogodkov, smernic, ki so mi pomagale, da je situacija minila na najboljši možen način. Profesorji so zelo razumevajoči in razgledani, kar mi je ponudilo veliko dragocenega znanja in izkušenj. Ne glede na specifiko časa, v katerem sem opravljala izmenjavo menim, da mi je semester v tujini prinesel edinstveno izkušnjo, ki jo ne bom nikoli pozabila, toda kljub vsemu si želim doživeti pravo Erasmus izkušnjo.

Svojo Erasmus+ izkušnjo sem kljub pandemiji odlično preživela. Prvih nekaj tednov, ko je bilo še vse odprto, sem se udeležila veliko dogodkov z Erasmus študenti in tako spoznala prijatelje, s katerimi smo v težjih časih stkali še globlje odnose. Ko so restavracije in muzeje zaprli, in nam onemogočili večja druženja, smo izkoristili priložnost in se podali na raziskovanje češke narave. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Pandemija je izkušnji dodala le novo perspektivo, vsekakor pa mi lepih trenutkov in čudovitih spominov ni vzela.

V začetku septembra sva se s kolegom Vidom Vengustom odpravila na Erasmus izmenjavo, na Češko. Zimski semester sva preživela v Ostravi, tretjem največjem češkem mestu. Za študij na Tehnični Univerzi v Ostravi sva se odločila, ker so poleg enkega programa, kot ga obiskujeva na domači fakulteti, ponujali zanimive predmete, hkrati pa sta v Ostravi locirni jeklarni, ki sta nama zbudile zanimanje. Želja po študiju v tujini in soočanju z izzivi je najino odločitev še podkrepila.

V Ostravo sva se pripeljala z osebnim avtomobilom v začetku septembra, kar je pomenilo, da sva imela tri tedne časa za ogled mesta in okolice. V tem času na srečo še ni bilo težav z virusom, tako da sva čas dobro izkoristila in spoznala mesto, si ogledala kopico znamenitosti in muzejev ter preizkusila češko kulinariko.

S predavanji na fakulteti smo pričeli zadnji teden septembra, sprva so potekala v predavalnicah, nato pa smo se preselili za omizja naših sob v študentskem domu. Predavanja sva poslušala preko spleta, na srečo vsa v angleščini. Poleg predavanj sva imela kar precej samostojnega dela v smislu učenja in pisanja projektnih nalog. V prostem času smo s kolegom iz Luksenburga, s katerim sva si delila sobo, igrali namizne igre, uživali v sprehodih v naravi in preizkušali dobra, češka piva.

Na veliko žalost, zaradi pandemije nisva imela priložnosti osebno spoznati najinih predavateljev in kolegov iz drugih držav, poleg tega pa tudi nisva imela priložnosti obiskati ene izmed delujočih jeklarn v bližini, kot je bila s prva najina želja. Izkušnja je bila vseeno zanimiva in nama ni žal, da sva se odločila za izmenjavo v tem času. Vsem bodočim študentom, ki razmišljajo o študijski izmenjavi, toplo priporočam, da zberejo pogum in se odpravijo na »dogodivščino«.